Legant (štok)
Lachenhofen, Lehnhof

15. stoletje

Dvor Legant ("strelski ali lovski dvor") oz. njegov predhodnik je naveden kot celjska lastnina v celjsko-ortenburški fevdni knjigi iz leta 1436. Kot "strelski dvor" ga navaja tudi Žovneški urbar iz leta 1550. Renesančna stavba, kakršna je danes, naj bi bila iz konca 16. stoletja.
V vojni nevarnosti je moral lastnik Leganta stražiti na gradu Žovnek brez omejitev ne glede na dnevni čas in čas trajanja vojne nevarnosti. Za opravljanje vojaške dolžnosti pa je na Žovneku prejemal le tisto hrano in pijačo, do česar so bili upravičeni grajski uslužbenci.
Zgodba o lovskem dvoru je nastala iz pripovedovanja in ne iz resnične take vloge Leganta, zato jo lahko sprejemamo le kot pripovedko ali legendo o Legantu. O tem, ali je Legant resnično naslednik lovskega dvora, pa so mnenja različna.
Kot prvi znani lastnik je leta 1750 izpričan Franc Jožef Peer, sledili so mu Karel Peer, leta 1787 Franc Ks. Siebenbürger in njegova sestra Terezija, leta 1795 Peter Schmied in njegova soproga Terezija, roj. Siebenbürger, leta 1808 Niklas del Negro in njegova soproga Amalija roj. Tschockl, pozneje Marija Tratnik, okoli leta 1885 Ana Novak. Danes se v stavbi nahajajo prostori pošte Braslovče in stanovanja. V neposredni bližini stoji cerkev.

Stavba je dvonadstropna, petosna, simetrično koncipirana, pozidana na pravokotni talni ploskvi, krita s strmo, štirikapno streho. Nad vhodnim portalom iz 19. stoletja je kamnita plošča z dvoglavim orlom in napisom SALVA GVARDIA. Na hrbtni, dvoriščni strani ima v pritličju in obeh nadstropjih delno zazidane arkade.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Kralj, Franc: "Žovnek in Žovneški", Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Braslovče
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 17.273' E 15° 2.378'

nazaj

Dvorec Legant, fasada ima značaj 19. stoletja, le biforno okno v osi in kamniti okviri drugih oken v prvem nadstropju jo časovno opredeljujejo v čas renesanse.
Severna stena
Južna stena, slikani vogali na fasadi so rekonstruirani
Pogled iz severne strani
Braslovško jezero, do katerega pot pelje mimo dvorca


nazaj