Lanovž Zgornji (dvor, dvorec)
Ober Lahnhof

15. stoletje

Leta 1437 so oddali celjski grofje Jakobu Haidel s Kamna (von Stein) v zajem dvor poleg celjskega loga, ribolov in več kmetij pod sv. Kunigundo. Dvor se leta 1460 izrecno omenja kot der Lanhof an der Laen - Lanovž ob Ložnici in leta 1478 bey der Lon neben der Aw von Cili. Haidlove zajme je leta 1438 dobila njegova hči Magdalena, žena Andreja Freisteinerja. Leta 1527 je bil dvor kot deželnoknežji fevd v posesti Jörga Paradeiserja, leta 1542 celjskega meščana Jakoba Freibergerja in leta 1579 njegovega sina Maksimiljana. Nadaljni lastniki so bili leta 1688 Straussovi dediči, potlej Avgust grof pl. Thurn Valsassina, ki ga je prodal Rudolfu Feliksu grofu pl. Reisig. Ta je dvor prezidal v graščino in uredil v njej kapelo, ki je leta 1789 dobila mašno licenco. Kot lastniki graščine nastopajo še Maks Robida, leta 1790 njegova vdova Elizabeta Sutor (?), Vincenc grof pl. Gaisruck, Jurij Knieberger do leta 1804, Avguštin baron pl. Dienersberg in po njegovi smrti leta 1814 hči Barbara, por. Gadolla, Vincenc Krničnik, nato do svoje smrti leta 1828 Simon Warthol, potlej njegova sinova Edvard in Jurij. Zadnji je graščino po svoji smrti leta 1873 zapustil vdovi Johani, roj. Kartin. Leta 1900 sta jo posedovala Konrad Vasić, dvorni svetnik in upokojeni generalni konzul, ter žena Regina, za njima Avgust Sušnik in žena Katarina (1902), naposled rodovina Rakusch (1916). Do konca prejsnjega stoletja so bila v stavbi se delavska stanovanja. (citirano)
Mestna občina Celje je v zadnjih dveh letih izvedla najnujnejša sanacijska dela na spomeniku Zgornji Lanovž. Objekt je statično saniran in zaščiten pred nadaljnjim propadanjem. Hkrati pa je omenjen spomenik pripravljen za nadaljnjo obnovo, v katerega bodo v prihodnje umeščene ustrezne vsebine. Dvorec so poskusili prodati na dražbi, vendar neuspešno.

Dvorec danes sameva, občasno pa ga naselijo brezdomci. Pred leti so iz njega ukradli baročni kamin ter ga oropali nekaterih arhitekturnih členov kot je npr. marmornat portretni medaljon, ki se je nahajal nad balkonom.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 14.249' E 15° 15.329'

nazaj

Dvonadstropna, v jedru renesančna, a v baroku prezidana stavba, ima tloris v obliki črke L, z dvema stolpastima prizidkoma
Okna imajo kamnitne okvire, ki so na prednji fasadi gladki, na stranskih pa profilirani
V osi fasade je polkrožno sklenjen baročni portal s konzolnimi lici, ki opirata plitek balkon s kovano ograjo


nazaj