Kunšperk (grad)
Königsberg

12. stoletje

Kunšperski grad je zatrdno stal že stoletje (morda že v 10. stoletju) pred svojo prvo omembo leta 1167 in 1174. Krška kronika poroča, da je dal krški škof Henrik za časa razkola porušiti grad Kunšperk - Chuongisperch destruxit, ki ga je imel tedaj kot očetov dedni krški fevd stari svobodnik Oton Herneški. Henrik in Oton sta se zbotala in grad so znova pozidali. Sledijo omembe kunšperskih gospodov: leta 1178 in potlej še večkrat Oton Kunšperski (Otto de Chunigesperc), brat Friderika Ptujskega. Oton je bil salzburški ministerial, ki so mu najbrž zaupali varovanje ogrske meje na Sotli, saj srečamo leta 1212 med njegovimi možmi viteze iz Črešnjevca, Podčetrtka, Pilštanja, Žusma, Reštanja, Žamerka in od drugod. Leta 1224 nastopi (Oton) Kunšperski - von Küngesperc na turnirju v Brežah na Koroškem, ki ga je opeval minnensänger Ulrich von Lichtenstein v svoji znameniti pesnitvi Vrowen dienest-Aventiure vom dem turnay ze Frisach.
Kunšperski vitezi, ki so imeli v lasti tudi gospoščini in gradova Stopnik in Velenje, se pozneje še večkrat omenjajo, vendar je po letu 1300 njihova moč upadala, posest pa se je pričela drobiti. Leta 1389 je dobil gospoščino v zajem Andrej Kunšperški, ki je bil brez otrok, zato mu je krški škof kot fevdalni gospod zagotovil, da bo po njegovi smrti oddal polovico gospoščine v zajem celjskim grofom, drugo polovico pa svojemu nečaku Konradu Frutu. 13. avgusta leta 1395 je grof Herman Celjski dobil Andrejeve posesti v zajem. Grad, ki se je leta 1305 omenjal kot hovs Chvnigsperch, leta 1368 kot vest Chvngsperg in leta 1397 kot vest Künsperg je tako postal celjski in ostal v rokah rodovine do njihove izumrtja leta 1456. Nekaj let prej, leta 1440, se v gradu omenja tudi kapela, posvečena sv. Andreju - capellae s. Andreae in casto Königsberg, v kateri je grof Friderik ustanovil večno luč. Po celjanih preide grad v last Habsburžanov in nato v fevd Gašperju Esenkoverju.
Leta 1472 je Kunšperk v posesti Jörga Brugerja, gradnika v Lienzu, leta 1481 pa je postal cesarski oskrbnik na gradu Urban Strauss. Leta 1486 srečamo na njem Balthasarja Mindorferja, leta 1506 pa Andreja Galla. Leta 1509 je bil oskrbnik gradu Hanns Swetkowitz, leta 1511 pa je Kunšperk za 900 fl. dobil v zakup od Andreja Galla Krištof Gradeneck. Leta 1515 so grad zavzeli uporani kmetje. Ni znano, kolikšno škodo je pri tem utrpel, sklepamo pa lahko, da so ga kmalu obnovili. O poznejših stavbnih posegih na gradu ni več sledu. V rokah rodovine Gallo je ostal grad do leta 1575, ko ga je dobil v zakup Hans Soteški. Leta 1578 sta prevzela gospoščino Anton Gerez (Geroczi), poveljnik na hrvaški meji, in njegov sin Peter, toda že 1586 jo je kupil Žiga pl. Tattenbach. Tattenbachi, ki so že od srede 16. stoletja posedovali Bizeljsko, so od tam upravljali tudi kunšpersko gospoščino. Zdi se, da so grad vedno bolj zanemarjali, zato je pričel propadati. Okoli leta 1681, ko je nastal Vischerjev bakrorez, je bil še pokrit, le bergfrid je že kazal gole cine. Sklepamo, da so ga dokončno opustili šele proti koncu 18. stoletja, saj je na Reichertovi upodobitvi iz leta okoli 1863 sicer res že razvaljen, a v vseh bistvenih sestavinah vendar ohranjen do svoje prvotne višine. Zadnji lastniki kunšperske gospoščine so bili isti kot na Bizeljskem, Windischgraetzi.

V bližini gradu je v srednjem veku stal stolp, ki se leta 1368 omenja kot der klaine Turn, der gelegen ist vnder der vest ze Chungsperg - mali stolp, ki leži pod utrdbo Kunšperk. Njegove lokacije zaenkrat ne poznamo, ni pa nemogoče, da gre za stolpič, ki ga vidimo na Vischerjevi upodobitvi Kunšperka nekako sredi poti h gradu.

Legende
• Legenda govori, da je kunšperski vitez Kuno z oboroženimi hlapci napadel Cesargrad (presenetil bi jih naj ravno pri večerji)na sosednjem griču na drugi strani Sotle in pobil vse viteze templjarje. Grad so požgali, Kuno pa je v divjem drncu na konju z glavo zadel ob kamniti obok grajskih vrat in se smrtno ranjen zgrudil s konja. Ko so videli njegovo smrt, so njegovi oboroženci prebredli Sotlo in požgali še Kunšperk.
• Oba gradova (Kunšperk in Cesargrad) naj bi bila povezana z visečim mostom (po drugi strani pa se je govorilo, da ga je hotel knez Kuno zgraditi, vendar je prej umrl), po katerem so se sprehajala grajska gospoda kot po hodniku.
• Grad Kunšperk in Cesargrad si stojita nasproti, loči ju le reka Sotla. Istočasno bi ju naj gradili »ajdje« - velikani, ki so pri zidanju gradov uporabljali le eno kladivo, ki so si ga podajali, metali iz hriba na hrib.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Grad Kunšperk (Občina Bistrica ob Sotli)
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Grad Kunšperk (Wikipedija)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 03.426' E 16° 41.616'

nazaj

Pogled na grad z zahodne smeri
Z vaške ceste nas markacija preusmeri na gozdno pot, ki se po vzhodni strani vzpetine vije okoli gradu in zaključi s severne smeri
Pogled na grajske razvaline z vzhodne smeri
Vhodni stolpič
Vzhodno obzidje ob vhodnem stolpiču
Okno v vzhodnem obzidju
Šivani robovi vhodnega stolpa
Lina v vzhodni steni vhodnega stolpa
Vhodni stolp in k njemu na levi strani prislonjeni palas; stolp so pozidali po letu 1575 in ima vsa znamenja zrele renesančne gradnje
Južna fasada stolpa ima dve kot kaže obrambni lini v prvem nadstropju in nato večja okna v drugem in tretjem nadstropju
Zaraščen vhod v grad skozi stolp
V notranjost vhodne veže v stolpu že vdira kamenje
Pogled na vhod z notranje smeri
Notranjost palasa
Prehod v palas na severni strani
Zasuti obokani kletni prostori
Razpadajoče obzidje
Obodno obrambno obzidje med palasom in bergfridom izvira tako kot bergfrid še iz romanske dobe in je visoko do 6m
Bergfrid z južne smeri
Zidava je na vogalih okrepljena s klesanci
Pomožni vhod v bergfrid na zahodni strani?
Vhod je zasut in neprehoden
Ostanki obzidja na vzhodni strani
Pogled na bergfrid s severo-vzhodne, dvoriščne strani, kjer naj bi imel bergfrid urejen tudi glavni vhod v nadstropju (ali pa morda desno na severo-zahodni strani)
Razvaljeno vzhodno obzidje
Zaraščena notranjost dvonadstropne grajske kapele katere nastanek postavljamo v konec 14. stoletja
Pogled skozi grajsko kapelo ob zahodnem obrambnem zidovju
Pogled proti bergfridu s severne smeri
Bergfrid z zunanje, južne smeri
Zahodna fasada bergfrida
Obrambno zidovje za zahodni strani
Okoliški gozd jeseni ponuja čudovit razgled
Kunšperk na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli 1681
Edini ostanek nekdanje mogočne iregularne zasnove gradu je ta, v treh etažah ohranjena severozahodna stena stolpastega palacija; pogled z zahoda


nazaj