Kunšperski grad je zatrdno stal že stoletje (morda že v 10. stoletju) pred svojo prvo omembo leta 1167 in 1174.
Krška kronika poroča, da je dal krški škof Henrik za časa razkola porušiti grad Kunšperk - Chuongisperch
destruxit, ki ga je imel tedaj kot očetov dedni krški fevd stari svobodnik Oton Herneški. Henrik in Oton
sta se zbotala in grad so znova pozidali. Sledijo omembe kunšperskih gospodov: leta 1178 in potlej še večkrat
Oton Kunšperski (Otto de Chunigesperc), brat Friderika Ptujskega. Oton je bil salzburški ministerial,
ki so mu najbrž zaupali varovanje ogrske meje na Sotli, saj srečamo leta 1212 med njegovimi možmi viteze iz
Črešnjevca, Podčetrtka, Pilštanja, Žusma, Reštanja, Žamerka in od drugod. Leta 1224 nastopi (Oton) Kunšperski -
von Küngesperc na turnirju v Brežah na Koroškem, ki ga je opeval minnensänger Ulrich von Lichtenstein v
svoji znameniti pesnitvi Vrowen dienest-Aventiure vom dem turnay ze Frisach.
Kunšperski vitezi, ki so imeli v lasti tudi gospoščini in gradova Stopnik in Velenje, se pozneje še večkrat omenjajo,
vendar je po letu 1300 njihova moč upadala, posest pa se je pričela drobiti. Leta 1389 je dobil gospoščino v zajem
Andrej Kunšperški, ki je bil brez otrok, zato mu je krški škof kot fevdalni gospod zagotovil, da bo po njegovi
smrti oddal polovico gospoščine v zajem celjskim grofom, drugo polovico pa svojemu nečaku Konradu Frutu. 13. avgusta
leta 1395 je grof Herman Celjski dobil Andrejeve posesti v zajem. Grad, ki se je leta 1305 omenjal kot hovs
Chvnigsperch, leta 1368 kot vest Chvngsperg in leta 1397 kot vest Künsperg je tako postal celjski
in ostal v rokah rodovine do njihove izumrtja leta 1456. Nekaj let prej, leta 1440, se v gradu omenja tudi kapela,
posvečena sv. Andreju - capellae s. Andreae in casto Königsberg, v kateri je grof Friderik ustanovil večno
luč. Po celjanih preide grad v last Habsburžanov in nato v fevd Gašperju Esenkoverju.
Leta 1472 je Kunšperk v posesti Jörga Brugerja, gradnika v Lienzu, leta 1481 pa je postal cesarski oskrbnik na gradu
Urban Strauss. Leta 1486 srečamo na njem Balthasarja Mindorferja, leta 1506 pa Andreja Galla. Leta 1509 je bil
oskrbnik gradu Hanns Swetkowitz, leta 1511 pa je Kunšperk za 900 fl. dobil v zakup od Andreja Galla Krištof
Gradeneck. Leta 1515 so grad zavzeli uporani kmetje. Ni znano, kolikšno škodo je pri tem utrpel, sklepamo pa lahko, da
so ga kmalu obnovili. O poznejših stavbnih posegih na gradu ni več sledu. V rokah rodovine Gallo je ostal grad do leta
1575, ko ga je dobil v zakup Hans Soteški. Leta 1578 sta prevzela gospoščino Anton Gerez (Geroczi), poveljnik na hrvaški
meji, in njegov sin Peter, toda že 1586 jo je kupil Žiga pl. Tattenbach. Tattenbachi, ki so že od srede 16. stoletja
posedovali Bizeljsko, so od tam upravljali tudi kunšpersko gospoščino. Zdi se, da so grad vedno bolj zanemarjali,
zato je pričel propadati. Okoli leta 1681, ko je nastal Vischerjev bakrorez, je bil še pokrit, le bergfrid je že kazal
gole cine. Sklepamo, da so ga dokončno opustili šele proti koncu 18. stoletja, saj je na Reichertovi upodobitvi iz leta
okoli 1863 sicer res že razvaljen, a v vseh bistvenih sestavinah vendar ohranjen do svoje prvotne višine. Zadnji lastniki
kunšperske gospoščine so bili isti kot na Bizeljskem, Windischgraetzi.
V bližini gradu je v srednjem veku stal stolp, ki se leta 1368 omenja kot der klaine Turn, der gelegen ist vnder der
vest ze Chungsperg - mali stolp, ki leži pod utrdbo Kunšperk. Njegove lokacije zaenkrat ne poznamo, ni pa nemogoče,
da gre za stolpič, ki ga vidimo na Vischerjevi upodobitvi Kunšperka nekako sredi poti h gradu.
Legende
• Legenda govori, da je kunšperski vitez Kuno z oboroženimi hlapci napadel Cesargrad (presenetil bi jih naj ravno
pri večerji)na sosednjem griču na drugi strani Sotle in pobil vse viteze templjarje. Grad so požgali, Kuno pa je v
divjem drncu na konju z glavo zadel ob kamniti obok grajskih vrat in se smrtno ranjen zgrudil s konja. Ko so videli
njegovo smrt, so njegovi oboroženci prebredli Sotlo in požgali še Kunšperk.
• Oba gradova (Kunšperk in Cesargrad) naj bi bila povezana z visečim mostom (po drugi strani pa se je govorilo, da
ga je hotel knez Kuno zgraditi, vendar je prej umrl), po katerem so se sprehajala grajska gospoda kot po hodniku.
• Grad Kunšperk in Cesargrad si stojita nasproti, loči ju le reka Sotla. Istočasno bi ju naj gradili »ajdje« -
velikani, ki so pri zidanju gradov uporabljali le eno kladivo, ki so si ga podajali, metali iz hriba na hrib.
|