Krancelj (stolp, propugnaculum)
Krancelj

14. stoletje

Stolp na Kranclju se prvič omenja leta 1315 kot turris antique super castrum, čeprav lahko njegov nastanek na podlagi arhitekturnih značilnosti umestimo v konec 12. ali začetek 13. stoletja. Predstavlja tipičen primer izpostavljenega stolpa - propugnaculuma, katerega naloga je bila varovanje dostopa do osrednje grajske stavbe. Krancelj je tako varoval dostop do stalološkega Wildenlacka. Do 14. stoletja je imel z njim skupnega, pozneje samostojnega gradiščana, ki je na njem tudi prebival. V tem času so stolp tudi temeljito prezidali. O tem naj bi pričale najdbe številnih arhitekturnih detajlov, predvsem kamnitih okenskih in vratnih okvirov iz zrele gotske dobe. Med izkopavanji so našli številne drobne predmete, kot so bronasti figuralni svečnik iz 14. stoletja, bronasti prstan, srednjeveške pečnice, kovaške izdelke in lončenino.
Znotraj grajskega obzidja so med izkopavanji naleteli na ostanke zidanega stopnišča ob vzhodni stranici stolpa, na obod ognjišča in neko neopredeljivo stavbo okroglega tlorisa, vendar o tem niso objavili tehnične dokumentacije. Spričo v ravne redi položenih, grobo obklesanih kamnov se zdi, da gre tako pri stolpu kot pri četverokotnemu obzidju obakrat za romansko gradnjo. Stopar navaja, da je imel portal v obzidju ob vznožju podbojev polkrožno oblikovana odbojna kamna, kar njegov nastanek postavlja šele v 16. stoletje. Postavlja se vprašanje, ali je morda tudi to obzidje iz 16. stoletja, ali gre zgolj za zamenjavo dotrajanega starejšega, romanskega. Kot je znano je potres leta 1511 uničil ali razdejal veliko števili gradov na tem območju med katerimi Krancelj ni bil izjema. Morda lahko nastanek portala (in tudi obzidje?) postavimo v čas popotresne obnove.
Ob stolpu so se nahajale tudi stavbe, ki pa niso bile nikoli natančno opredeljene. Starejša literatura navaja ognjišče, kovačnico, stopnišče in še nekatere druge zidove.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Med Polhovim Gradcem in Smlednikom", Viharnik, Ljubljana, 1998, ISBN 961-6057-18-9
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
Steklenice in kurišča sporočajo, da je to mesto priljubljeno zbirališče škofjeloške mladine
GPS koordinate:
N 46° 9.818' E 14° 18.188'

nazaj

Zasnovo obkroža 5 metrov globok obrambni jarek; na severni strani je nasutje, ki skozi jarek vodi do zunanjega obzidja; ali se je na tem mestu nekoč nahajal dvižni most?
Obrambni jarek; pogled pri dostopu na zahod
Nekoč dober meter debelo severno obzidje z vhodom in manjšimi stopnicami
Prvi, nižji izravnani nivo za obzidjem na severni strani
Cisterna, ki se nahaja se na drugem izravnanem nivoju znotraj grajske zasnove; zunaj nje se nahaja zunanji obod oz. v zemljo vkopan filter, kar potrjuje tudi ohranjeni, ob obnovi kompleksa nadzidani obod vodnega jaška na sredini
Pogled proti jugo-zahodu z mesta cisterne
Vzhodni vogal notranjega, približno pravotkotnega stolpa s stranicami 13 x 13,20 in 13 x 13,35 metra, ki je segal do višine treh ali štirih etaž
Južni vogal, ki je po sanaciji sedaj vidno spet razsut
Pogled na prehod med južnim obzidjem in južno steno stolpa
Južna stena obzidja; tako obzidje kot stolp sta zidana iz pravilno oblikovanih apnenčevih klesancev, razvrščenih v ravne redi
Stene stolpa so debele v povprečju 2,60 metra; pogled na severo-zahodno steno
Notranji južni vogal
Stopnice, ki vodijo v notranjost stolpa
Jarek z obzidjem levo na jugo-zahodni strani
Zunanje obzidje, jugo-zahodno
Še en pogled na obrambni jarek


nazaj