Konjice (grad)
Gonobitz

12. stoletje

Konjiški vitezi so prvič omenjeni leta 1148 (po drugih virih je to leto 1164), leta 1237 pa se neposredno omenja tudi grad kot castrum Gonuvviz (leta 1312 kot havs Gonewitz in leta 1362 kot vest ze Gonwiz). V letih 1329 - 1385 so grad posedovali Viltuški gospodje, vmes je leta 1365 začasno prešel v roke Celjanov, leta 1385 pa po dedni pogodbi v posest Devinskih gospodov. Leta 1406 sledijo Walseeji, ki pa so tako kot ostale svoje gradove, tudi Konjiškega izgubili v bitki, ki je bila posledica spora z Leopoldom IV. in vojvodo Ernestom Železnim. Leta 1417 so sklenili mir in dobili svoj grad povrnjen. Z izumrtjem rodu Walseejevih preide leta 1466 grad v cesarjeve roke. Oskrbniki in zastavniki: leta 1511 Adam Svetkovič, leta 1572 Ivan Khiessl, leta 1592 Žiga Tattenbach, vmes za kratek čas nadvojvoda Ferdinand, leta 1597 dediči Tattenbach ki so imeli v posesti Konjice do leta 1671, ko so zaradi zarote obglavili Ivana Erazma. Josip Jurčič je tem dogodkom posvetil dve svoji povesti, "Erazem Tattenbach" in "Bojim se te". Grad so leta 1692 prodali Žički kartuziji, ki jo je leta 1783 po Jožefovih reformah nasledil verski sklad. Grad je bil verjetno opuščen že v lastništvu kartuzijanov.

Konjiški grad sodi v svoji današnji obliki k tipu t.i. potegnjenih gradov zrele gotske dobe. Razprostira se vzdolž zleknjenega, precej strmega hriba in že na prvi pogled kaže znamenja številnih prezidav in dozidav, ki so v različnih obdobjih postopno izoblikovale njegovo fiziognomijo. Grajsko jedro je dvodelno, prvotni palas pa naj bi stal na vzhodni strani.

Iz še ne tako starih fotografij gradu je vidno, kako neusmiljen je čas, ki počasi ruši stene . Do sedaj je bil obnovljen gotski stolp, ki je s svojo belo fasado viden že od daleč, in poslopje na zahodu grajske zasnove. Vidna pa so vzdrževalna dela tudi drugod, npr. na vzhodni rondeli. Do vznožja gradu se lahko iz zahodne smeri pripeljemo z avtom po cesti mimo pokopališča, vodi pa na grad tudi markirana pešpot mimo starega kamnoloma iz vzhodne smeri.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
Občina Slovenske Konjice
Spletne povezave:
Občina Slovenske Konjice (www.slovenskekonjice.si)
Prireditve:
V preteklih letih se je na starem gradu nad Slovenskimi Konjicami zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev, proslav, kino predstav ter gledališka igra. Danes je v stolpu razstavni prostor (odprt v soboto, nedeljo in prazniki), prostor južno pod gradom pa je priljubljeno zbirališče vseh generacij.
GPS koordinate:
N 46° 20.150' E 15° 24.536'

nazaj

Obnovljeni peterokotni gotski stolp je viden že od daleč
Pogled na grad iz južne strani
Večje pravokotno (morda gospodarsko) poslopje na severo-zahodnem delu zasnove
Notranjost poslopja, ki ga obnavljajo; vzidali so mu tudi nov (betonski) neogotski portal
Ostanek stene severnega stanovanjskega trakta
Južno obzidje
Okrogli obrambni stolpič, ki je vpet v obzidje, ki teče od vzhoda do zahoda
Vzhodno od stolpiča je obzidje že razvaljeno
Medzidje na jugu, ki je nastalo v času renesanse
Zunanja stena južnega stanovanjskega trakta
Ostanek romanske zidave
Ostanki stolpaste stavbe - manjše stanovanjske hiše (morda prvotni palas) in k njej prislonjeni peterokotni stolp
Zahodna stena stolpa
Temelji romanskega bergfrida
Klesanci, ki so bili med obnovo vzidani v obzidje
Notranja stena južnega stanovanjskega trakta
Morda gotski portal, ki je povezoval severni stanovanjski trakt z dvoriščem
Stopnice
Potegnjeno dvorišče, nekoliko nepravilne pravokotne oblike, nekoč obdano s stanovanjskimi in pomožnimi stavbami; v njegovem vzhodnem podaljšku je bila grajska kapela
Vdrt strop grajske kleti; vhod v klet je bil iz ene izmed stavb v južnem stanovanjskem traktu (viden je portal)
Notranje stene severnega trakta, zunanja je povsem sesuta
Levo verjetno ostanki vhodnega stolpiča
Pogled na grad iz zahodne smeri
Z zelenjem zakrita polkrožna renesančna rondela, ki naj bi bila pozidana v času, ko je bil lastnik gradu Adam Svetkovič
Okno v rondeli, stene so na tem mestu debele skoraj 2 metra
Pogled z gradu proti severu
Grad Konjice na sekundarno kolorirani Reichertovi litografiji, okoli leta 1860, detajl; grafični muzej Rogaška Slatina
G. M. Vischer, Konjiški grad, bakrorez iz leta okoli 1681
Grad Konjice iz leta 1905; vir: Wikipedia
Trg Konjice iz leta 1830, v ozadju je viden grad; vir: Wikipedia


nazaj