Kebelj (Zajčev grad)
Gibl

13.stoletje

Prva omemba kebeljskega gradu je dokaj pozna. Leta 1251 nastopa kot priča v neki listini Timo Kebeljski - Tymo de Gybel, leta 1254 pa srečamo kebeljska viteza Dimona in Wiganda - Wigando de Gybel in domino Diemone de Gybel. Leta 1294 nastopi prva neposredna omemba gradu kot castrum Gybel, leta 1363 se grad omenja kot vest Gybel auf dem Pacher (utrdba Kebelj na Pohorju) in leta 1379 ponovno kot castrum Gybel. Grad je bil krški fevd. Skupaj s kebeljskim uradom, ki je bil najbrž v spodnjem stoplu (Zbegov grad), ga je krški škof Janez leta 1387 izročil v zajem celjskima grofoma Hermanu in Viljemu. Leta 1441 ga je kot dediščino po umrlem bratu Frideriku Ptujskem dobila Neža Stunberška, leta 1449 pa je Leutold Stunberški prodal oba gradova Konradu Pesničarju. Stari kebeljski ministeriali so torej dotlej po vsem videzu že izumrli. Leta 1485 je bil grad v posesti Sigmunda in Henrika Prueschenska, ki sta ga pridružila štatenberški gospoščini. V urbarju te gospoščine iz leta 1490 se omenja deželno sodišče zum öden Schloss - pri opustelem gradu. Grad je torej že tedaj bil opustel oziroma razdejan.

Domačini imenujejo kebeljski grad tudi »Zajčev grad«, po lastniku zemlje, kmetu Zajcu na čigar zemlji stoji grad, in tudi »Mučeniški stolp« ter »Lukturn«, ker naj bi v njem mučili ljudi in z njega oprezali za nevarnostmi iz okolice. Med prebivalci še vedno krožijo zgodbe o njihovih daljnih prednikih, ki so uničili svoja gospodarja, roparska kebeljska graščaka in o njunem zakladu ter kmetu, ki je sklenil pogodbo s hudičem, da če mu bo pomagal priti do zaklada, mu bo odstopil polovico. Ker se ni hotel držati pogodbe, je izgubil ves zaklad in bil skoraj ob življenje. Znano je tudi, da naj bi bila oba kebeljska gradova nekoč povezana s podzemnim rovom.

Če sledimo oznakam za Zajčev grad v naselju Kebelj, nas bo pot pripeljala do propugnaculuma - izpostavljenega stolpa še romanskega izvora. Grajsko jedro leži slabih 200 metrov zahodno od stolpa na vrhu skalne kope. Do jedra pridemo, če nadaljujemo pot mimo stolpa proti zahodu.
Od nekdanjega gradu so se ohranili le skromni ostanki. Ohranila se je približno polovica stolpa, jedro pa skorajda ni več razpoznavno. Grajski plato je izravnan, tako da iz njega ni več moč razbrati nekdanje tlorisne podobe gradu. Vidni so le ostanki nekaterih zidov in obrambnega jarka, ki je obdajal grajsko jedro.
GPS lokacija grajskega jedra: N 46° 24.823' E 15° 26.978'


Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Zorec, Marjeta: "Najlepše zgodbe o slovenskih gradovih", Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-01-0416-2
Kontaktni podatki:
Turistično društvo "Lipa" Kebelj
Kebelj 24/a
2317 Oplotnica
e-mail: td@kebelj.si
www: http://www.kebelj.si
tel.: ++386 (0) 2 802 03 60, 040 186 678
Spletne povezave:
Turistično informacijski center Slovenska Bistrica
Krajevna skupnost Kebelj - Zajčev grad
Prireditve:
Grad je ena izmed točk na »Kebeljski transverzali« in »Naravoslovni učni poti Kebelj«. Za več informacij priporočam obisk domače strani TD "Lipa" Kebelj.
GPS koordinate:
N 46° 24.805' E 15° 27.097'

nazaj

Propugnaculum, zunanja stran, pogled z severozahoda; zanimivo pri tem stolpu je, da je edini evidentirani okrogli romanski stolp na slovenskem Štajerskem
Pogled na stolp z zahoda; stolp je ohranjen še do višine 2 nadstropij, pritličje pa je zasuto
Pogled na stolp z vzhodne strani
Notranji plašč stolpa, pogled z juga; vidne so svetlobne line v prvem nadstropju, tramovnice za stropne trame, okenske odprtine v drugem nadstropju pa ne kažejo več prvotnih oblik
Vzhodna notranja stran stolpa
Zahodna notranja stran stolpa
Ohranjene romanske svetlobne line v prvem nadstropju stolpa, z notranje strani
Ohranjene romanske svetlobne line z zunanje strani stolpa
Prerez zidu na zahodni strani; debelina zidu je prek 2m
Vzhodna stran; v prvem nadstropjun je verjetno bila kakšna odprtina (vrata?)
Detajl zidave stolpa; gradnja je neurejena, čeprav lomljenec iz prakamenin kaže željo po plastenju, kar je značilno za romanske zgradbe na Pohorju
Notranji obrambni jarek na južni strani, pogled proti jugovzhodu; stolp je obdajal dvojni jarek, ločen z nasipom, ki je ponekod ohranjen še do višine 3m
Ostanki jarka (sekundarnega) okoli stolpa; pot mimo stolpa in jedra nas vodi po tem jarku
Notranji jarek na zahodu, pogled proti severozahodu
Kopa, kjer je nekoč stalo grajsko jedro in ostanke sten; pogled na s severovzhodne smeri
Vrh kope na shrajnem zahodnem koncu; izravnan plato pod nivojem, kjer so vidni ostanki zidovja, nad prepadno steno, ki varuje kopo z zahodnega konca
Zahodni konec kope, prepadna stena
Ostanki zidu na SV koncu kope, edini ohranjeni dokaz, da je na tem mestu nekdaj stalo grajsko jedro
Zidovje na SV kope, pogled od spodaj, iz severne smeri
Jarek (notranji) na zahodni strani kope, na levi nasip, pogled proti jugu, na desni kopa z jedrom; jarek je grajsko jedro obkrožal s treh strani (sever, jug, vzhod), v obliki podkve,
Obrambni jarek okoli jedra, pogled proti severu


nazaj