Kamnik (Mali grad)
Stein

12. stoletje

Mali grad se prvič omenja hkrati z gornjim kamniškim gradom in to relativno pozno, leta 1202 v listini, s katero je oglejski patriarh Peregrin II. posodil Bertoldu, vojvodu Meranskemu, tisoč breških mark. Zaradi večje varnosti plačila je zastavil vojvoda Bertold oglejskemu patriarhu dva gradova v Kamniku - duo castella de Staine z vsemi posestvi, hlapci in deklami, pravicami in pritiklinami, razen ministerialov. Grad je bil torej tedaj že v posesti Andeških, ki so obvladovali posest, ki je segala od štajerske deželne meje na vzhodu pri Motniku in Trojanah pa vse do Kokre, Kranja in Smlednika na zahodu. Andeški so imeli v Kamniku upravno središče. Ministeriali grofov Andeških, poimenovanih po Kamniku, so poznani že iz listine iz let 1143-1147, ko se omenja neki Karel.
Vrsta gradiščanov, ki se izrecno navajajo kot gradiščani gornjega gradu, je rod nekdanjih andeških ministerialov, ki je preživel srednji vek. V 14. stoletju je živel na spodnjem Malem gradu, kjer so imeli Andeški v začetku 13. stoletja najbrž tudi svojo kovnico denarja. Vendar pa so imeli pravico bivanja na Malem gradu vsaj sredi 14. stoletja že tudi drugi. Leta 1353 je Chunrat del Gall z dediči prodal Nyclawu s Kolovca pravico bivanja na spodnjem gradu - Purksäss zu Stein an der niedern Veste, leta 1362 pa sta Nyclaw der Summerekker in njegova žena prodala haus und Purksäss an der Nidern Vest zu Stein.
Konec 13. stoletja je Mali grad pogorel in ga z izjemo kapele in bergfrida niso več obnovili. D. Kos (Vitez in Grad) navaja, da naj bi konec 14. stoletja pogorel tudi palacij - verjetno gre za napako in je mišljeno 13. stoletje. Leta 1474, v času bojev za celjsko dediščino, je Gašper Kamniški izročil cesarju Frideriku IV. Mali grad v Kamniku - seine kleine Veste Stain, ki je bila poprej v celjski zastavni posesti.
O škodi, ki jo je na Malem gradu povzročil potres leta 1511, nimamo poročil, čeprav vemo, da je ta hudo prizadel gornji kamniški grad. Valvasor omenja, da je grad neznano kako povsem propadel in da so iz njegovega kamenja večidel pozidali mestne hiše. Med drugim še dodaja, da je bil na Malem gradu nekdaj dvor deželnega kneza. Italijanski zapisnik o Malem gradu, ki se nahaja v arhivu kamniškega frančiškanskega samostana, o razvalini poroča, da je ta polna obokov in prevotljena. Situacijo, kakršna je bila v 17. in tudi še v 18. stoletju nam nazorno kaže oljna slika iz Zakala, nastala leta 1779, na kateri je tudi še cerkovnikova hiša, štirioglata razvalina nad Klancem in kapela z zvoničkom, ki pa je tu še krit z baročno čebulasto streho.
Nadstropni stolp, pozidan nad nekdanjim bergfridom na skrajnem zahodnem delu, je pač cerkovnikova hiša, ki jo omenja Valvasor. Nemci so jo med zadnjo svetovno vojno spremenili v bunker, sledovi teh prezidav so kljub restavraciji stolpa še vedno vidni.

Številne legende o Kamniku med drugim pričajo, da naj bi se nekoč na mestu, kjer je danes mesto, razgrinjalo jezero, ki je segalo od Nevelj pa prav do nekdanjega predmestja na Šutni, do župnijske cerkve. Valvasor pravi, da so bili v obzidju malega gradu pritrjeni obroči, kamor so privezovali ladje. Druga legenda pravi, da naj bi bila gradova, Spodnji in Gornji nekoč povezana, ločilo pa jih je strašno neurje, ki je raztrgalo goro na dva dela. Še znamenitejša pa je pripovedka o kamniški Veronika in z njo povezanim zakladom, skritim v kleteh pod gradom. Lepa a zla grofica, pol riba in pol ženska, naj bi se spremenila v grdo pošast potem, ko je odklonila pomoč beraču. Za kazen je postala pol žena, pol kača, še zdaj pa hodi poležavat na stopnice pred kapelo in čakat rešitelja.

Danes ni videti, da bi na gradu potekala kakšna obnovitvena dela, mogoče z izjemo notranjosti bergfrida. Kapela, katere zadnja prenova je bila po dolgotrajnih raziskavah in predelavah zaključena tik pred letom 2000, je odprta za oglede, vendar se predhodno za ogled raje dogovorite s TIC Kamnik. Ogled kapele pa je mogoč vsako leto na srednjeveški dan.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
http://www.slovenia.info/?grad=6340&lng=1
http://www.ntz-nta.si/si/default.asp?id=5471
Kontaktni podatki:
Turistično informacijski center Kamnik
Glavni trg 2
1240
Kamnik
Telefon : ++386 1 831 82 50
Telefon 2 : ++386 31 388 324
Faks : ++386 1 831 81 92
E-pošta : tic@kamnik-tourism.si
Spletna stran : www.kamnik-tourism.si
Spletne povezave:
Kamnik - Kapela sv. Eligija na Malem gradu
Prireditve:
Srednjeveški dnevi v Kamniku - Venerina pot, vsako leto v začetku meseca junija.
GPS koordinate:
N 46° 13.471' E 14° 36.699'

nazaj

Grad je pozidan na strmi, razpotegnjeni, delno celo prepadni pečini na robu mesta
Pogled iz severne smeri
Dvoetažna kapela s kripto obenem s starim obodnim zidovjem; prvič se omenja leta 1250 kot capella superiori castri inferioris de Stein
Pozidana je bila v za časa njenega nastanka značilni obliki stolpa; gotsko so jo obokali po letu 1470, celoto barokizirali okoli leta 1700
Okno v obodnem obzidju na vzhodni strani
Romanski portal, ki ga datirajo v zgodnje 12. stoletje; v nadstropju se nahaja še en romanski portal
Profilirano čelo
Desni kapitelj
Levi kapitelj
Bežen pogled v notranjost kapele; spodnjo kapelo v prezbiteriju so s freskami okrasili po letu 1771 (slikar Janez Potočnik), fragmenti starejših fresk v ladji so podobe sv. Erazma in donatorjev; poslikava je nastala okoli leta 1520 v krogu Mojstra Vida; v prezbiteriju so še ostanki fresk iz 15. stoletja.
Stranski vhod v kapelo na njeni južni strani
Sprva enonadstropna, a vendar vsaj do današnje višine segajoča grajska kapela je zrasla vsaj že v zgodnjem 12. stoletju
Pogled na oba grajska palacija med katerima je desni nekoliko mlajši
Med odkopavanjem jugovzhodnega palacija so odkrili več staroslovanskih grobov, lončevine, dve ostrogi, sulično ost, puščične osti itn.
Nekje na tem mestu, vzhodno pod grajsko kapelo so leta 1989 naleteli na otroški grob z bronastim obsenčnim obročkom
Propugnaculum je stal na najvišji točki grajskega grebena in je segal do višine štirih ali petih etaž; po potresu leta 1511 je na njegovem mestu zrasel nizek stolpič, ki je še vedno ohranjen
Pri izkopavanjih leta 1982 so v notranjosti stolpa naleteli na 3,25m močne temelje z notranjimi merami 5,75x5,75m
Severo-zahodni vogal stolpa je utrjen z konftraforjem
V letih 1980-81 odkopano obzidje vzhodno od osrednjega stolpa, ki predstavlja temelje starejših stavb in tudi štiri gotske in en romanski ključ
Pogled na na izkopanine severno
Ravnica na pobočju griča, ki povezuje stolp s kapelo
V poznogotski dobi so v zaporni zid vstavili današnji, v dobršni meri rekonstruirani Veronikin portal
Pogled na portal iz zunanje smeri
Pogled skozi kapelo na vrh hriba na katerem se nahajajo razvaline Gornjega gradu
Kamnik na upodobitvi iz leta 1779
J. V. Valvasor, Kamnik z Malim gradom, bakrorez, detajl
F. K. pl. Goldenstein, Kamnik z Malim gradom; desno je viden Smoletov gradič in levo v daljavi grad Zaprice
L. Benesch, skica stolpa na Malem gradu


nazaj