Gornji kamniški grad se prvič posredno omenja v neki podelitveni listini med leti 1143 in 1147, ko se omenja andeški
grof Bertold II. (comes Bertoldus de Stein), ob njemu pa še gradnik Karol iz Kamnika (Karol de Stein), ki
označuje Bertolda kot svojega gospoda - per manum domini sui Bertoldi comitis de Stein. V tem času so z gradom
upravljali njegovi gradniki in ne gospodje Andeški. Leta 1154 se omenja Bertold III. Andeški (Berchtoldus de Stein),
sin Bertolda II., ki je verjetno padel v križarskih vojnah v Palestini saj se ta več ne omenja.
Leta 1202 nastopi prva neposredna omemba. Bertold, vojvoda Meranski je takrat zastavil oglejskemu patriarhu Peregrinu II.
oba kamniška gradova - duo castella de Staine, z vsemi posestvi, hlapci in deklami, pravicami in pritiklinami razen
ministerialov, pa tudi svoje alode po Kranjskem in pri Vipavi v zameno za posojilo 1.000 breških mark.
Kot pričajo listine, so se Andeški v Kamniku pogosto mudili, gradiščani - včasih jih je bilo tudi po več hkrati - pa so
se posebej na Gornjem gradu pogosto menjavali. Kot vrhovni fevdalni gospodje, ki so imeli grad v zastavi ali v fevdu,
po letu 1228 nastopajo Babenberžani, Spanheimi, Tirolski in Habsburžani.
Grad, na katerem je bil sedež deželnoknežjega gospostva in deželnega sodišča, je bil obljuden do okoli leta 1576, ko
je ob neurju ubila strela hčer takratnega lastnika Ahacija Thurna, nakar so Thurni grad opustili in se preselili najprej
v svojo hišo v mestu in potlej v na novo pozidani dvorec pri Komendi - Križ. Leta 1670, za časa upravitelja Mihaela Žige
Bermsfelda, se je na gradu sesula streha, nakar so ga opustili. Za časa okupacije, med drugo svetovno vojno, so Nemci
zgradili na vzhodnem delu grajske razvaline betonski bunker, tam pa so po zadnji vojni kamniški planinci postavili
postojanko, ki služi svojemu namenu še danes.
Iz let 1570-1574, ko je bil lastnik gospoščine Franc Thurn, se je ohranil zanimiv popis gradu in njegovega inventarja.
Po zapisu Antona Kasperja iz leta 1898 in v prevodu Ludvika Cimpermana ga je pripravil za objavo kamniški gimnazijski
profesor, zgodovinar Ivan Zika. Njegov povzetek si lahko preberete v omenjeni literaturi (Stopar, 1997).
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)",
Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
|
Prireditve: |
Srednjeveški dan vsako leto v začetku meseca junija, za ostale prireditve glej stran http://turizem.kamnik.si.
|
nazaj
|
|
Planinska postojanka na vzhodnem delu grajske zasnove; v njej se danes
nahaja gostišče "Grof Andeš"
|
|
Zahodni del grajske zasnove, kjer se je nahajal palacij
|
|
Razvaljeni del severnega dodatnega obzidnega obroča
|
|
Razvaljeni severo-zahodni stolp v katerem je bila že leta 1208 urejena grajska
kapela, posvečena sv. Janezu Krstniku (pod njo naj bi se nahajale grajske ječe)
|
|
Pogled na zahodni del grajske zasnove iz vzpetine, kjer je morda pred
potresom leta 1511 stal obrambni stolp - propugnaculom
|
|
Grajski vhod se je nahajal na jugo-vzhodni strani; nad njim (verjetno strelna)
lina
|
|
Zidne krone ali zgolj razvaljene line na vrhu
|
|
Pot do notranjega gradu je potekala skozi renesančni obor
|
|
Renesančni obor, pogled iz zahodne smeri
|
|
V oboru smo morali, predno smo prišli do notranjega gradu, skozi troje vrat;
na tem mestu so se verjetno nahajala druga
|
|
Lina tik mesta, kjer so se verjetno nahajala druga vrata
|
|
Obnovljen del dodatnega obzidnega obroča, ki je oklepal grad
|
|
Zadnja izmed treh "vrat" so bila dodatno varovana z jarkom in dvižnim
mostom, del tega obora pa je bil tik pred vhodom zavarovan še s stolpičem
|
|
Vhod v grajsko dvorišče; pogled iz notranje smeri
|
|
|
|
Ko so po vojni postavili v grajskih razvalinah planinsko postojanko, so
s tem popolnoma uničili vzhodni dej grajske zasnove; južna stena na kateri postojanka sloni je romanskega izvora
|
|
Pogled na vzhodno strmino in planinski dom
|
|
Pri vhodu se na tleh nahaja del prirezanega kamnitega loka, ki je verjetno
del nekdanjega vhodnega portala
|
|
Lina v južni steni pri vhodu v notranji grad
|
|
Renesančni obor, pogled iz zahoda
|
|
Del obodnega zidovja, ki je v tem delu oklepalo peterokotni prostor
|
|
Del Kamnika in del Podgorja
|
|
Pogled proti Kamniškim alpam
|
|
Grajski direndaj v grajskem jedru (srednjeveški dan, 2005)
|
|
J. V. Valvasor, Stari grad nad Kamnikom
|
|