Jelše (Jelšigrad, dvor, dvorec)
Erlachstein

15. stoletje

Starejša literatura postavlja nastanek dvora v čas visokega srednjega veka, ko se omenjajo gospodje Jelški - Erlach (1146-1335). Na neposredno omembo Jelš naletimo v virih šele leta 1424 kot Erlach, v letih 1479 in 1490 pa se tu izrecno omenja dvor - Hoff, am Hof, okoli leta 1490 naletimo že tudi na slovensko obliko imena Jelsche - Jelše. Dvor je bil sprva celjski fevd, nato pa deželnoknežji. Leta 1635 so ga napadli in oplenili uporni kmetje. Leta 1666 ga je skupaj s tremi kmetijami dobil v zajem baron Žiga Gaisruck, ki ga je prezidal v dvorec in obenem precej povečal posest. Leta 1695 je ob Jelšah zgorela pristava, škodo pa so ocenili na 1040 florintov. Leta 1754 so k Jelšam sodili uradi Korpule, Jelše, Vojnik in Kostrivnica. Do leta 1799 so bile deželnoknežji fevd Gaisruckov, nato pa si sledili razni lastniki: 1799 Anton Nagy, 1837 R. Novak, 1845 Rudolf Gödel, pred 1865 in še 1884 baron Gödel-Lannoy, 1887 pl. Artens. Do leta 1870 je bil v stavbi sedež deželnega sodišča. Pred zadnjo vojno je bil dvorec v posesti družbe Jelšigrad, ki se je ukvarjala z lesno trgovino. Do potresa leta 1974 in še nekaj časa potem je bil v njem dom onemoglih. Sedaj na dvorcu z začetkom na pristavi, potekajo dolgo pričakovana obnovitvena dela.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Kontaktni podatki:
TIC Šmarje pri Jelšah
Tel.: 03/ 810 12 64, 031 575 056
Email: tic@smarje.si
Spletne povezave:
Dvorec Jelše
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 13.931' E 15° 30.339'

nazaj

Pogled na dvorec z jugo-zahodne smeri
T.i. Grajski log nas skozi drevored pripelje do vrha grajskega hriba
Dvorec, če ga primerjamo z Reichertovo litografijo iz leta 1860, se do danes ni bistveno spremenil
Stavba ima v temeljnem tlorisu obliko črke L s prizidanim stolpičem ob osrednjem, vzhodnem traktu, ob enem pa je njena zunanjščina na tem traktu razgibana s stolpiči
Južno od dvorca se nahaja pristava
Na Reichertovi upodobitvi je videti ta stolpič precej višji
V nadstropju vhodne fasade so okna ohranila baročne okvire; portal je iz časa kastelizacije dvorca, nad njim se nahaja sočasen balkon z železno ograjo
Nad temenom portala je marmorna plošča z napisom: Per amor li ho fatto - Per armor li mamengo
Pomožni severni trakt je ohranil baročni značaj, ki se kaže v oblikovanju oken in portalov
Pogled v enega izmed kletnih prostorov
Severno od dvorca bomo pod vejevjem našli ostanke manjše stavbe
Okoli leta 1860 je stavbenik Franz Stichel po naročilu barona Gödel-Lannoya prezidal dvorec v orientalskem slogu
Kamnito stopnišče, ki vodi iz parka na manjšo teraso ob vzhodnem traktu
Dvorec Jelše, freska na stropu svečane dvorane; foto: Ciglenečki, Šmarje pri Jelšah; predvojni posnetek
C. Reichert, dvorec Jelše, kolorirana litografija, okoli leta 1860
Dvorec Jelše, Vischer


nazaj