Starejša literatura postavlja nastanek dvora v čas visokega srednjega veka, ko se
omenjajo gospodje Jelški - Erlach (1146-1335). Na neposredno omembo Jelš naletimo
v virih šele leta 1424 kot Erlach, v letih 1479 in 1490 pa se tu izrecno
omenja dvor - Hoff, am Hof, okoli leta 1490 naletimo že tudi na slovensko
obliko imena Jelsche - Jelše. Dvor je bil sprva celjski fevd, nato pa
deželnoknežji. Leta 1635 so ga napadli in oplenili uporni kmetje. Leta 1666 ga je
skupaj s tremi kmetijami dobil v zajem baron Žiga Gaisruck, ki ga je prezidal
v dvorec in obenem precej povečal posest. Leta 1695 je ob Jelšah zgorela pristava,
škodo pa so ocenili na 1040 florintov. Leta 1754 so k Jelšam sodili uradi Korpule,
Jelše, Vojnik in Kostrivnica. Do leta 1799 so bile deželnoknežji fevd Gaisruckov,
nato pa si sledili razni lastniki: 1799 Anton Nagy, 1837 R. Novak, 1845 Rudolf Gödel,
pred 1865 in še 1884 baron Gödel-Lannoy, 1887 pl. Artens. Do leta 1870 je bil v
stavbi sedež deželnega sodišča. Pred zadnjo vojno je bil dvorec v posesti družbe
Jelšigrad, ki se je ukvarjala z lesno trgovino. Do potresa leta 1974 in še nekaj
časa potem je bil v njem dom onemoglih. Sedaj na dvorcu z začetkom na pristavi,
potekajo dolgo pričakovana obnovitvena dela.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem
Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
|
Kontaktni podatki: |
TIC Šmarje pri Jelšah
Tel.: 03/ 810 12 64, 031 575 056
Email: tic@smarje.si
|
nazaj
|
|
T.i. Grajski log nas skozi drevored pripelje do vrha grajskega hriba
|
|
Dvorec, če ga primerjamo z Reichertovo litografijo iz leta 1860, se do danes ni
bistveno spremenil
|
|
Stavba ima v temeljnem tlorisu obliko črke L s prizidanim stolpičem ob osrednjem,
vzhodnem traktu, ob enem pa je njena zunanjščina na tem traktu razgibana s stolpiči
|
|
Južno od dvorca se nahaja pristava
|
|
Na Reichertovi upodobitvi je videti ta stolpič precej višji
|
|
V nadstropju vhodne fasade so okna ohranila baročne okvire; portal je iz časa
kastelizacije dvorca, nad njim se nahaja sočasen balkon z železno ograjo
|
|
Nad temenom portala je marmorna plošča z napisom: Per amor li ho fatto - Per
armor li mamengo
|
|
Pomožni severni trakt je ohranil baročni značaj, ki se kaže v oblikovanju oken
in portalov
|
|
Pogled v enega izmed kletnih prostorov
|
|
|
|
Severno od dvorca bomo pod vejevjem našli ostanke manjše stavbe
|
|
|
|
Okoli leta 1860 je stavbenik Franz Stichel po naročilu barona Gödel-Lannoya prezidal
dvorec v orientalskem slogu
|
|
|
|
|
|
|
|
Kamnito stopnišče, ki vodi iz parka na manjšo teraso ob vzhodnem traktu
|
|
|
|
|
|
Dvorec Jelše, freska na stropu svečane dvorane; foto: Ciglenečki,
Šmarje pri Jelšah; predvojni posnetek
|
|
C. Reichert, dvorec Jelše, kolorirana litografija, okoli leta 1860
|
|
Dvorec Jelše, Vischer
|
|