Javornik (dvor, dvorec)
Gamseneck

16. stoletje

V začetku 16. stoletja se je graščina imenovala Prušnikov dvor - Pruschnigghof, od okoli leta 1540 dalje pa po novem lastniku Luki Gamsu, ki jo je bil takrat s cesarskim dovoljenjem obnovil ter obdal z obzidjem in stolpi, Gamsenegg. V 2. polovici 16. stoletja so ga dobili v roke Javorniki - Jaborneggi, ki so bili na začetku 16. stoletja guštanjski tržani, a so leta 1667 postali baroni. Jaborneggi so posedovali grajsko stavbo tako za časa Valvasorja pa tudi še po letu 1715. Pozneje je bila graščina v rokah Wayersbergov in Gačnikov - Schlangenburgov. Ob koncu 19. stoletja je bil njen lastnik Franc Ksaverij Schmied, od leta 1910 do smrti leta 1946 pa je bila v rokah protestanta, Šlezijca Ernesta Ossiandra. Nato je bila last splošnega ljudskega premoženja, sedaj je v privatni lasti.
Železarne Ravne je v šestdesetih letih 20. stoletja pričela s posegi za njegovo ohranitev, vendar je bila obnova žal prekinjena, kasneje so še obnovili stolpič. Posest, ki je bila leta 1996 razglašena za kulturni spomenik je trenutno naprodaj.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 32.719' E 14° 58.133'

nazaj

V temeljitih prezidavah po letu 1910 je dobila stavba na trški strani reprezentančno fasado s stolpastim rizalitom in dvema stebriščnima verandama v pritličju levo in desno od rizalita
Desno od dvorca drži manjše obzidje
Vogal zaključuje zidana čuvajnica z dimnikom
Razpadajoči se strop v čuvajnici
K stavbi je prislonjen stolpič
V pritličju graščine, prezidane v vilo, s ohranjeni križni grebenasti oboki
Današnja stavba je enonadstropnam delno podkletena, 6x3-osna; fasade so členjene v empirskem slogu, prav tako okenske obrobe in vhodni portal na začelju
Grb Jaborneggov, ki je vzidan nad portalom
Kasneje zgrajena gospodarska poslopja (Javornik 12) in konjušnica
Dvorec Javornik pri Guštanju na bakrorezu iz Valvasorjeve Topografije Koroške, okoli leta 1681; predstavljen je kot enonadstropna, pravokotna, podkletena, 3x7-osna grajska stavba z dvema k fasadam prislonjenima stolpičema, na vrhu opremljenima z lesenim obrambnim vencem


nazaj