|
Zahodna fasada gradu; dostop je bil sprva zavarovan s prekopom in dvižnim
mostom
|
|
Vzhodni portal z letnico 1758
|
|
Trije vogali gradu so okrepljeni z vitkimi trinadstropnimi valjastimi
stolpi, ki za pol etaže presegajo stavbno maso grajskih traktov
|
|
Pritličja osvetljujejo manjša pravokotna okna, v nadstropjih pa so večja
pravokotna okna, ujeta v preproste neprofilirane maltaste okvire
|
|
Glavni grajski rustičen portal na vzhodni strani
|
|
Portal z letnico 1527
|
|
Preprosto leseno stopnišče, ki vodi iz vzhodne smeri do notranjega
dvorišča
|
|
Na stopnišču je vzidana grbovna plošča iz prve polovice 16. stoletja
(domnevno grb goriške grofije, združen z avstrijskim nadvojvodskim grbom)
|
|
Jugo-zahodni dvoriščni vogal
|
|
Severo-vzhodni vogal
|
|
Leta 1990 so ponovno odprli v 19. stoletju zazidane arkadne loke v obeh
nadstropjih in obnovili imenitno arhitekturno poslikavo
|
|
Vzhodna fasada je pudarjena z visokim strešnim stolpičem z uro
|
|
Laternasta streha je zaključena z veternico v obliki Merkurja
|
|
Zahodna fasada grajskega dvorišča z leta 1990 obnovljeno baročno poslikavo
|
|
Šilastoločni poznogotski portal v pritličju južnega trakta, ki priča o tem,
da je na tem mestu stala stavba že pred pozidavo sedanjega gradu
|
|
Hodnik v pritličju južnega trakta
|
|
Prazen dvoriščni prostor obvladuje obnovljena osmerokotna kamnita krona
vodnjaka
|
|
Posoda za prenos živega srebra
|
|
V nadstropju severo-vzhodne rondele so postavljena vrata, ki nakazujejo
simbolični prehod od priprave k rezultatom dela; nočni čuvaj "kljuka na šino" in s tem kliče rudarje k"berilu"
|
|
Iz rondele nadaljujemo pot do vzhodnega trakta, kjer je urejen
razstavni prostor "pogled na mesto"
|
|
Prostor, kjer so predstavljene znamenite osebnosti, ki so si prišle
ogledat idrijski rudnik ali pa so bile celo njegov lastnik
|
|
Čas italijanske in nemške zasedbe
|
|
"Živeti v Idriji"
|
|
Na arkadnem hodniku v drugem nadstropju južnega trakta ohranjena letnica 1758 kaže
na čas nastanka fasadnih poslikav
|
|
Na hodniku v 2. nadstropju južnega trakta se nahaja kamnit portal iz leta
1853, Idrija 242, danes Vodnikova 5
|
|
Spominska soba pisatelja Franceta Bevka (1890-1970)
|
|
Razstavni prostor idrijske čipke
|
|
Kmečke freske na hodniku v 2. nadstropju vzhodnega trakta
|
|
Sveta Neža, 1802, pri Tratniku, čekovnik
|
|
Hodnik v nadstropju južnega trakta krasijo zgodovinske slike Janka Trošta
(1894-1975)
|
|
Delo rudarjev sredi 17. stoletja
|
|
"Živosrebrni" stolp predstavlja simbolični vstop v svet idrijskega
rudniškega podzemlja, oblikovan je kot jašek v treh etažah
|
|
Živosrebrne rude in Lipoldova zbirka
|
|
Razstavna dvorana "Mejniki petih stoletij"
|
|
Maketa največje evropske leseno-železne črpalne naprave na vodni pogon,
ki je
neprekinjeno delovala do leta 1948; leseno lopatasto nadlivno kolo ima premer 13,6 metra
|
|
|
|
|
|
|
|
Na mestu, kjer je sedaj novejša stavba otroškega vrtca, je še pred drugo svetovno
vojno stal urejen baročni park
|
|
Pogled na del idrije
|
|
Idrija z gradom v Valvasorjevi Skicni knjigi
|
|
Jakob Adam, Idrija z gradom okoli leta 1775, bakrorez iz knjige Baltazar
Hacquet, Oryctographia Carniolica II, Leipzig, 1781
|
|
Idrija z gradom na koloriranem bakrorezu Karla Postla iz Ederjeve suite
po risbi Ferdinanda Runka iz konca 18. stoletja, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije; foto: Tomaž Lauko
|
|
Idrija z gradom na litografiji v Wagnerjevi suiti Kranjske, okoli leta
1845
|
|
Leta 1945 poškodovani grad Gewerkenegg, povzeto po: Idrijski razgledi,
1972
|