Idrija (rudniški grad)
Gewerkenegg

16. stoletje

Gewerkenegg - rudniški grad (v dobesednem prevodu združbeno brdo oz. združbeni grad) je bil zgrajen v letih 1522-1533. Še pred njegovim nastankom je sicer na območju Idrije izpričan grad oglejskega patriarha - castrum nostrum de Idria, o katerem ni nič znanega. Ta je najbrž stal na območju Spodnje Idrije, kjer je bil tudi sedež župnije. Gewerkenegg prav gotovo ni pravni naslednik omenjenega partriahovega gradu. Zgrajen je bil na pobudo Ahacijeve družbe rudarskih podjetnikov, z namenom zavarovanja zaloge živega srebra in cinobra (tudi žita) pred beneškimi in turškimi vpadi. Gewerkenegg torej ni grad v pravem pomenu besede, saj ni nastal kot utrjeno središče gospoščine, marveč kot utrjeni sedež rudniške uprave in skladišče rude.
Nesoglasja med družabniki rudnika in špekulacije dvora so leta 1575 pripeljale do podržavljenja idrijskega rudnika. Nadvojvoda Karel je od vseh dotedanjih lastnikov, večinoma iz vrst najuglednejših kranjskih plemiških družin Auersperg, Lamberg, Egkh in Ravbar odkupil deleže rudnika z gradom in vso drugo rudniško imovino. Po podržavljenju rudnika leta 1575 je grad postal rezidenca vsakokratnega rudniškega upravitelja. Leta 1607 je bilo območje Idrije izločeno iz tolminske gospoščine. Po ustanovljeni kameralno idrijski zemljiški gospoščini so prevzeli rudniški upravitelji še funkcijo zemljiških gospodov ter do leta 1848 pobirali urbarialne dajatve od približno 300 podložnikov na Idrijskem. Leta 1783 so Idrijo tudi formalno izločili iz dežele Goriške in jo priključili Kranjski.
Idrijski rudnik in grad sta ostala v avstrijski državni lasti do konca prve svetovne vojne, direkcija rudnika pa je v gradu ostala tudi po prvi svetovni vojni, ko je s sanžermensko mirovno pogodbo Idrija pripadla Italiji.
Do 19. stoletja so v grajskih kleteh še hranili živo srebro in cinober, do izgradnje novega skladišča sredi mesta ob župnijski cerkvi svete Barbare leta 1763 pa tudi žito in druge življenjske potrebščine za rudarje. Leta 1940 se je iz gradu izselila rudniška uprava, za njimi pa je 2 leti kasneje grad zasedlo italijansko vojaško poveljstvo za Idrijo. Med 6. in 14. marcem, leta 1945 je bil grad med angleškim bombardiranjem precej poškodovan. Zgradbo so obnovili in jo še do leta 1949 uporabljali za potrebe sodišča. Velik del grajskih prostorov je leta 1953 dobil v upravljanje leta 1949 ustanovljeni Mestni muzej Idrija. Del grajskih prostorov je začela uporabljati glasbena šola. Med letoma 1988 in 2004 so grajsko poslopje temeljito sanirali in v celoti preuredili za muzejske in druge kulturne potrebe.

V gradu so rudarske združbe vzdrževale 30 obroženih rudarjev, imenovanih suličarji. V njem so še v 19. stoletju hranili zbirko sulic in uniform suličarjev in mušketirjev rudarske milice iz dobe francoskih vojn.

Literatura:
Sapač, Igor: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Notranjska (Med Idrijo in Snežnikom), Viharnik, Ljubljana, 2006, ISBN 961-6057-54-5
Kontaktni podatki:
Mestni muzej Idrija - muzej za Idrijsko in Cerkljansko
Prelovčeva 9
5280 Idrija
tel: +386 5 37 26 600
fax: +386 5 37 73 580
e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si
www: http://www.muzej-idrija-cerkno.si
Spletne povezave:
Mestni muzej Idrija
Idrija (burger.si)
Mestni muzej Idrija: GRAD GEWERKENEGG
Prireditve:
Urejen muzej, za aktualne dogodke glej spletno stran muzeja.
GPS koordinate:
N 46° 0.043' E 14° 1.123'

nazaj

Pogled na grad iz vzhodne smeri
Zahodna fasada gradu; dostop je bil sprva zavarovan s prekopom in dvižnim mostom
Vzhodni portal z letnico 1758
Trije vogali gradu so okrepljeni z vitkimi trinadstropnimi valjastimi stolpi, ki za pol etaže presegajo stavbno maso grajskih traktov
Pritličja osvetljujejo manjša pravokotna okna, v nadstropjih pa so večja pravokotna okna, ujeta v preproste neprofilirane maltaste okvire
Glavni grajski rustičen portal na vzhodni strani
Portal z letnico 1527
Preprosto leseno stopnišče, ki vodi iz vzhodne smeri do notranjega dvorišča
Na stopnišču je vzidana grbovna plošča iz prve polovice 16. stoletja (domnevno grb goriške grofije, združen z avstrijskim nadvojvodskim grbom)
Jugo-zahodni dvoriščni vogal
Severo-vzhodni vogal
Leta 1990 so ponovno odprli v 19. stoletju zazidane arkadne loke v obeh nadstropjih in obnovili imenitno arhitekturno poslikavo
Vzhodna fasada je pudarjena z visokim strešnim stolpičem z uro
Laternasta streha je zaključena z veternico v obliki Merkurja
Zahodna fasada grajskega dvorišča z leta 1990 obnovljeno baročno poslikavo
Šilastoločni poznogotski portal v pritličju južnega trakta, ki priča o tem, da je na tem mestu stala stavba že pred pozidavo sedanjega gradu
Hodnik v pritličju južnega trakta
Prazen dvoriščni prostor obvladuje obnovljena osmerokotna kamnita krona vodnjaka
Posoda za prenos živega srebra
V nadstropju severo-vzhodne rondele so postavljena vrata, ki nakazujejo simbolični prehod od priprave k rezultatom dela; nočni čuvaj "kljuka na šino" in s tem kliče rudarje k"berilu"
Iz rondele nadaljujemo pot do vzhodnega trakta, kjer je urejen razstavni prostor "pogled na mesto"
Prostor, kjer so predstavljene znamenite osebnosti, ki so si prišle ogledat idrijski rudnik ali pa so bile celo njegov lastnik
Čas italijanske in nemške zasedbe
"Živeti v Idriji"
Na arkadnem hodniku v drugem nadstropju južnega trakta ohranjena letnica 1758 kaže na čas nastanka fasadnih poslikav
Na hodniku v 2. nadstropju južnega trakta se nahaja kamnit portal iz leta 1853, Idrija 242, danes Vodnikova 5
Spominska soba pisatelja Franceta Bevka (1890-1970)
Razstavni prostor idrijske čipke
Kmečke freske na hodniku v 2. nadstropju vzhodnega trakta
Sveta Neža, 1802, pri Tratniku, čekovnik
Hodnik v nadstropju južnega trakta krasijo zgodovinske slike Janka Trošta (1894-1975)
Delo rudarjev sredi 17. stoletja
"Živosrebrni" stolp predstavlja simbolični vstop v svet idrijskega rudniškega podzemlja, oblikovan je kot jašek v treh etažah
Živosrebrne rude in Lipoldova zbirka
Razstavna dvorana "Mejniki petih stoletij"
Maketa največje evropske leseno-železne črpalne naprave na vodni pogon, ki je neprekinjeno delovala do leta 1948; leseno lopatasto nadlivno kolo ima premer 13,6 metra
Na mestu, kjer je sedaj novejša stavba otroškega vrtca, je še pred drugo svetovno vojno stal urejen baročni park
Pogled na del idrije
Idrija z gradom v Valvasorjevi Skicni knjigi
Jakob Adam, Idrija z gradom okoli leta 1775, bakrorez iz knjige Baltazar Hacquet, Oryctographia Carniolica II, Leipzig, 1781
Idrija z gradom na koloriranem bakrorezu Karla Postla iz Ederjeve suite po risbi Ferdinanda Runka iz konca 18. stoletja, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije; foto: Tomaž Lauko
Idrija z gradom na litografiji v Wagnerjevi suiti Kranjske, okoli leta 1845
Leta 1945 poškodovani grad Gewerkenegg, povzeto po: Idrijski razgledi, 1972


nazaj