Gutenberk (Hudi grad)
Gutenberg

14. stoletje

Po bližnji Dobrči (1634m) imenovani grad Gutenberk sodi med najstarejše slovenske gradove. Prvič se omenja leta 1156, ko so vetrinjski cistercijani odstopili Alberonu iz Gutenberga - domino Alberoni de Guotenberg in njegovim sinovom pet kmetij pri Vipavi, izrecno kot grad pa šele leta 1330 (Dušan Kos), ko ga je koroški vojvoda Henrik podelil Petru z Liemberga za formalno bivanje in varovanje po grajskem fevdnem pravu. Tu velja opozoriti, da letnico 1187, ko naj bi se grad prvič neposredno omenjal (castrum Gutenberc), zgodovinar Dušan Kos ne priznava in navaja obrazložitev, da gre v tem primeru za omembno istoimenskega gradu na štajerskem. Žontar domneva, da so bili Gutenberžani andeški ministeriali, čeprav naj bi bilo območje gradu sprva briksensko. Kot priče v spremstvu Andeških se Gutenberški omenjajo še vse do leta 1228, sredi 13. stoletja pa že nastopajo kot eni najpomembnejših spanheimskih ministerialov. Leta 1330, ko so bili Gutenberški že ortenburški vazali, naletimo na omembo gradu kot vest ze Guotenberch. Od druge tretjine 14. stoletja dalje nastopajo kot ministeriali deželnega kneza, takrat pa so poleg svojega izvirnega imena nosili že tudi vzdevek Cepel (Zaeppel), na katerega potlej v listinah večkrat naletimo. Kot zadnje lastnike v 15. stoletju Valvasor navaja Lamberge, ki so utrdbo prejeli skupaj z nakupom Tržiča, ki mu je leta 1444 cesar Friderik III. na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza Lamberga z gradu Gutenberg) podelil tudi trške pravice. Po potresu letu 1511 Lambergi gradu niso več obnavljali. Leta 1557 so si od kralja Ferdinanda izposlovali dovoljenje, da ime gradu prenesejo na mlajši grad Glanz (Slatna pri Begunjah), ki je tako dobil naziv novi Gutenberk. Stari Gutenberg pa so nato dokončno opustili.
Na gradu, ki se ga je med ljudstvom oprijelo ime Hudi grad, je bil rojen prvi ljubljanski škof Žiga pl. Lamberg, v ljudskem izročilu pa se je ohranila pripovedka o zakleti grajski hčeri na Gutenberku.

Po I. Stoparju bi bilo mogoče ruševine palacija in stolpa datirati že v 13. stoletje, po I. Jakiču pa v gotsko dobo (torej po letu 1300).

Ker pot do razvalin gradu ni nikjer označena, vam bo v pomoč ta kažipot. Do razvalin se lahko povzpnete iz dveh smeri. Prva vodi iz smeri Tržič, druga iz smeri Begunje. Iz smeri Begunje zavijete levo ob znaku "vila Bistrica", se povzpnete po urejeni makedamski cesti mimo kamnoloma do kapele (na sliki desno). Iz smeri Tržič se povzpnete proti Bistrici in sledite desno modri oznaki "Pod gradom". Nadaljujete vzpenjanje po ozki cesti levo, dokler pred sabo na zagledate kapele (na sliki desno). Gozdna pot med kapelo in hišo vas bo v pičlih petih minutah pripeljala do grajskega jarka ob katerem vodi pot do razvalin. Nekoč je bil grad dostopen z vzhodne strani, kjer je bil vhod varovan s pravokotnim stolpom in globokim jarkom.

Več o Gutenberških lahko preberete v knjigi Dušana Kosa z naslovom Vitez in Grad, kjer je priložena tudi genealoška preglednica.

Zahvaljujem se Sari L. za popravke.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Gorenjska (Ob zgornjem toku Save)", Viharnik, Ljubljana, 1996, ISBN 961-6057-06-5
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Zgodovinski oris mesta Tržič
Hudi grad na karti
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 21.724' E 14° 17.323'

nazaj

Zahodna stena, pogled iz vzpetine na Stolec (901m)
Zahodna stena bližje, pri poti do razvalin
Grajsko jedro, pogled proti severu; grad je bil razpotegnjen v obliki iregularnega ovala v smeri sever - jug in hkrati prilagojen zemljišču
Ostanki skrajnega vzhodnega zidovja, verjetno obzidja
Sodeč po grajskemu tlorisu se tukaj verjetno nahaja ločnik med drugo in tretjo fazo gradnje
Vzhodna stena se tu pred grajskim jarkom ovije terena; nekoč je nad jarkom stal stanovanjskoobrambni stolp
Bistrica nad Tržičem
J. V. Valvasor, razvaline gradu Gutenberk iz južne (vzhodne?) smeri


nazaj