Gradac (grad)
Gradez

13. stoletje

Ime kaže na neko starejšo utrdbo. Na prvo posredno omembo gradu naletimo leta 1326, ko se omenja neki prodajalec manjšega posestva, spanheimski ministerial Herbort von Graecz. Kasneje spet leta 1344, tokrat v vlogi priče. Grad naj bi malo pred letom 1300 pozidal vitez Majnhard Turjaški. Na prvo neposredno omembo naletimo šele leta 1393, ko se grad omenja kot Grecz, schloß, po drugih virih pa že prej, leta 1338 kot veste Gretz. Kasneje, leta 1466 se omenja še kot castrum Gretz, leta 1476 kot schloss Grecz in leta 1488 kot geschloss Graecz. Leta 1475 je grad in posestvo od zadnjega predstavnika Graških odkupila glavna veja gospodov Turjaških. Za njimi naletimo na omembe lastnikov: leta 1601 Jurij Lell, potlej Janez Ludvik grof Thurn-Valsassina in za njim Oton Henrik Valsassina, leta 1629 Janez Baltazar Purgstall, sredi 17. stoletja rodbina Gusič. Kot prvi med njimi nastopa Andrej pl. Gusič, ki pa je bil, po mnenju Majde Smole, prejkone le zakupnik gospostva, saj v njegovem zapuščinskem inventarju niso navedene nobene nepremičnine. Zato pa v njem naletimo na Derimatschka, nekega leta 1650 v Gradacu zaprtega Turka.
Kakorkoli je že bilo takrat z lastništvom Gradaca, gospostvo je bilo vsaj po letu 1661 zatrdno že v rokah Gusičev, ti pa so ga posedovali tudi med leti 1763 - 1787. Takrat se grad v spremnem besedilu k avstrijski vojaški specialki, označeni na sekciji 237, omenja kot plemiško prebivališče s kapelo - Der Edelhof nebst einer Capelle.
V rokah Gusičev je ostalo gospostvo vse do leta 1846, ko ga je kupil ustanovitelj gradaške železolivarne Franc vitez Friedau. Sledilo je še nekaj lastnikov, zadnji med njimi je bil leta 1939 zagrebški trgovec Šutej. Med drugo svetovno vojno je bila v njem oficirska šola VDV, v zadnjih mesecih pa celo prehodna bolnišnica. Na ta čas spominja levo od glavnega vhoda v grajski kompleks nameščena napisna plošča.
Po vojni so v nacionalizirano stavbo namestili šolo za težko vzgoljive mladostnike in potem kmetijsko gospodinjsko šolo, od leta 1956 dalje pa so bila v njej stanovanja. Sedaj je grad zapuščen, v sobah pa najdemo elemente (predvsem plakate in koledarje, ter pohištvo), ki so še iz obdobja iz konca 80-tih let. Vse izgleda, kot da so se ta čas iz stanovanj izselili takratni stanovalci, vse do danes pa prostorov ni še nihče očistil.

Leta 1999 je bil grad Gradac proglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V prihodnosti ga imajo namen nameniti turizmu.

V knjigi, navedeni med viri, je večidel govora o opustelem, nekdaj mogočnem parku. Žal v tem času fotografij tega dela gospoščine še nimam.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - V. Dolenjska (Bela Krajina), Viharnik, Ljubljana, 2007 (ponatis), ISBN 978-961-6057-40-0
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Grad Gradac (turisticnaagencija.com)
Propadajoči grad - Kdaj bo oživel grad Gradac? (mladina.si)
Grad Gradac (Wikipedia)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 36.877' E 15° 14.745'

nazaj

Na dobro zavarovani lokaciji v zavetju okljuka Lahinje stoji v 13., morda v začetku 14. stoletja pozidan grad Gradac
Pročelje gradu Gradac, dostop do katerega je mogoč preko lesenega mostu, ki opozarja na nekdanji dvižni most
Sedaj večidel zasut vodni jarek (prekop)
Empirsko oblikovan vhodni portal iz prvih desetletij 19. stoletja
Lesene stopnice, ki vodijo v nadstropje severnega trakta
Klesan opornik ob vhodu na dvorišče
Pogled iz južne smeri na grajsko dvorišče, ki je z leve, zahodne strani odprto, saj so ob zadnjih prezidavah ta trakt odstranili
Čelo grajskega portala krasi grb rodovine Gušič, ki je v prvih desetletjih 19. stoletja grad temeljito prezidala in modernizirala njegove arhitekturne člene
Arhitekturne prvine iz časa renesanse bomo našli le še na ohranjenih križnogrebenastih obokih v kleti
Pogled na zahodno stran gradu, kjer manjka celoten zahodni trakt; spredaj in zadaj pa obrambna stopliča, vpeta v obzidje
Pogled na grad iz južne smeri
Razpadajoč gospodarski objekt na vzhodni strani
Portal v severni steni objekta
Razpotegnjena široka gospodarska stavba, kjer naj bi se v temenu enega izmed portalov nahajala letnica 1805
Takoj za gospodarskimi stavbami se razprostira park
Pogled na vzhodno fasado gradu
Kontrafor
Pogled iz nadstropja na dvorišče gradu
Večino, če ne kar vse sobane so zapuščene in posute s starimi oblačili; notranjost povsod spominja na 80-ta leta, na eni izmed sten pa najdemo še koledar iz leta 1988
V to sobo so si pot utrle tudi rastline
Gradac na razglednici izpred prve svetovne vojne; Belokranjski muzej, Metlika
Grad v Valvasorjevi Skicni knjigi, okoli leta 1678; Zagreb, Metropolitanska knjižnica


nazaj