Grad na Goričkem (dvorec, grad)
Lindua

12. stoletje

Dvorec Grad je bil postavljen na mestu nekdanje utrdbe, prvič neporedno izpričane leta 1214 kot castrum Lyndua. Utrdbo je sezidal viteški red templarjev, ki so tu gospodarili v času križarskih vojn. Njeni temelji so prišli na dan med arheološkimi raziskavami grajskega dvorišča. Celotno Goričko je leta 1208 dobil od kralja Andreja II. grof Nikolaj iz Železnega. Gospoščina se takrat omenja kot terram quandam nomine Lyndwa ad Ferreum castrum partinentem, pozneje pa še leta 1363 kot Fullyndua, leta 1394 kot superiori Lyndva, leta 1416 kot Felselindwa, leta 1431 kot castrum Felselyndwa. Grad je leta 1333 prišel v posest župana Železne županije Petra Szechyja in v rokah te rodovine ostal vse do leta 1684. Med nadaljnimi lastniki sta bili rodovini Batthyany in Nadasdy - kdo bi vedel, ali ni naključna podobnost priimkov Batthyany in Bathory vzrok za legendo o grofici, ki naj bi se tako kot proslula Elizabeta Bathory z gradu Čachtice na Slovaškem kopala v krvi svojih služabnic.
Vse do konca druge sv. vojne je bil dvorec v posesti industrialca Geze Hartnerja. Takrat je bilo v njem še polno dragocenega pohištva in umetnin, po vojni pa je šlo vse po zlu. V stavbi so najprej gospodarili ruski vojaki - še danes lahko beremo na eni izmed grajskih sten za tisti čas značilno parolo Da zdravstvujet krasnaja armija, ko pa so odšli, so odvekli domačini vse, kar se je odvleči še dalo.
Največji dvorec na slovenskem, ki ima po prepričanju domačinov skupno kar 365 sob je bil dolga desetletja zapuščen in je že pričel propadati. Zadnja leta ga sistematično obnavljajo in v njem urejajo sedež Tri-deželnega parka Goričko-Raab-örszeg. Dvorec je kulturni spomenik državnega pomena in je odprt za oglede.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Najlepši Slovenski Gradovi", Cankarjeva založba d.o.o., Ljubljana 2008, ISBN 978-961-231-648-8
Kontaktni podatki:
JAVNI ZAVOD KRAJINSKI PARK GORIČKO,
Grad 191,
9264 Grad
Tel.: +386 (2) 551 88 60, +386 (2) 551 88 70;
gsm: +386 (0) 41 659 436; + 386 (0) 51 611 254
e-mail: vodniki@goricko.info, park.goricko@siol.net
Spletne povezave:
Grad na Goričkem (slovenija.info)
Grad Grad na Goričkem (Občina Grad - Turizem)
Prireditve:
Med najbolj znane prireditve zagotovo sodi Noč čarovnic, za ostale prireditve glej spletno mesto občine Grad (http://www.obcina-grad.si/ -> Koledar prireditev).
GPS koordinate:
N 46° 48.0204' E 16° 05.7691'

nazaj

Do dvorca pelje vozna pot z južne smeri, ki nas pripelje tik pred vhod
Veliki, oblikovno komaj poudarjen vhodni portal z grbom rodovine Szecheny na čelu
Grb rodovine Szecheny
Pogled na vhod z dvorišča; levo ter desno se nahaja stopnišče, ki vodi v nadstropje priležnih traktov
Na dvorcu bomo s težavo našli še kakšno starejšo arhitekturno prvino; tik ob vhodu desno najdemo ostanek verjetno poznogotskega portala s prirezanimi robovi, ki potrjuje, da je zgradba v osnovi še srednjeveška
Zazidana ključasta strelnica
Pogled na del dvorišča in vzhodni trakt v pritličju katerega je urejenih več sob s prikazom nekdanjih obrti
Križnorebrast arkadiran hodnik v pritličju vzhodnega trakta
Zazidano okno v pritlični steni vzhodnega trakta
Statve v muzejski sobi, ki prikazuje tkalnico
Zeliščarstvo
Lončarstvo
Kovaštvo
Kolarstvo
Notranjost severo-vzhodnega vogala stavbe, prostor namenjen različnim priložnostim
Po lesenih stopnicah se povzpnemo nad škarpo na gornji nivo
Gornji nivo dvorišča
Še pogled na gornje dvorišče z druge smeri
Ostanki nekega zidovja v severnem predelu gornjega dvorišča
Križnorebrast je tudi hodnik na vrhnji etaži; odpadli omet razkriva, da je stavba v celoti grajena iz opeke
Tlakovci v nadstropju na hodniku severnega trakta
Zanimiv arhitekturni člen v nadstropju severnega trakta, verjetno je služil za zaporo vrat
Hodnik v zahodnem traktu
Stopnišče, ki povezuje nadstropje s pritličjem in streho
Nekateri stropi in stene so že dokaj razsuti in bi brez pomoči že zgrmeli v tla
Na novo zgrajen manjkajoči del severo-zahodnega trakta
Stopniščna povezava med pritličjem in nadstropjem severo-zahodnega trakta
Ponovno so sezidali tudi zahodni polkrožni stolp
Ajželj
Pogled z notranje strani na sodoben prizidek k zahodnemu traktu
Hodnik jugo-zahodnega trakta
V notranjosti stolpiča, ki se naslanja na jugo-zahodni trakt so v 18. stoletju uredili kapelo h kateri so prislonili dvonadstropni zvonik
Pogled na stolpič z zunanje strani
Sodoben prizidek k jugo-zahodnemu traktu, v katerem bodo po vsej verjetnosti uredili tudi dostop z dvigalom
Na večih mestih so k stavbi prislonjeni kontraforji
Ponovno sezidani severo-zahodni trakt z zunanje strani
Jugo-vzhodni trakt (fotografija B. Lončar)
Sredi obsežnega angleškega parka se odmaknjen od dvorca nahaja vodnjak; še en, s ploščo zavarovan vodnjak se sicer nahaja tudi znotraj grajskega dvorišča
Maketa dvorca
Pogled proti jugo-zahodu na položno pot, ki vodi na gornje dvorišče; verjetno škarpa predstavlja ostanek nekdanje utrdbe
Pogled na dvorec z grajskega parka
Grajsko poslopje pred ~100 leti (vir:obcina-grad.si)


nazaj