Gorica pri Velenju (dvor, dvorec)
Eckenstein

16. stoletje

Gorica se prvič omenja leta 1542 kot pristava - mayrhoff. Takrat jo je skupaj s pritiklinami ovrednotila Apolonija pl. Altenhaus za deželno vlado na 150 funtov. Margareta Delea baronica pl. Löwenburg, rojena pl. Gabelkhoven je 27. februarja leta 1658 kupila pristavo Gorica, ki jo je že od leta 1634 imela v zakupu - den schon 1634 eingepfändeten Meierhof Gorizen skupaj z razvaljeno stavbo Ekenštajn za 1500 fl. Sedež gospoščine Ekenštajn je bil torej tedaj že dvor Gorica. Leta 1661 je Ana Marija pl. Gabelkhoven rojena pl. Gaisruck kupila dvor Gorica (Eckenstein) od gospe Margarete Delein. Leta 1695 je posedoval Gorico Hans Jurij pl. Gabelkhoven, ki jo je po smrti zapustil svojim šestim hčeram. Rodovina Gabelkhoven je ostala v posesti Gorice do leta 1770, ko jo je kupil Anton Karel pl. Adelstein.
Pozneje so stavbo kupili: leta 1779 Marija ana baronica pl. Moscon, leta 1786 Maksimilijan Pilz, leta 1800 Jožef Košic, leta 1807 Tomaž Tschiersch, leta 1817 Franc Ks. Sel, leta 1820 Jožef Anton Sackl in Katarina roj. Ljube, leta 1850 Jožef Althaler, leta 1853 Ladislav grof Cavriani, leta 1857 Maks grof Bissingen in Terezija roj. grofica Meraviglia, leta 1861 Maks Pittoni, vitez pl. Dannenfeld in nato v naglem zaporedju še nekateri drugi. Pred zadnjo vojno je bila last Irme Ježovnik iz Arje vasi, zdaj pa je last splošnega ljudskega premoženja. V njem so stanovanja.

Dvorec, kot nam ga kažeta Vischerjeva bakroreza iz okoli leta 1681, je tipična renesančna stavba. Obe upodobitvi nista povsem identični. Stavba je sicer obakrat upodobljena kot enonadstropna s petosno fasado, štirikapno steho in pristrešnimi vogalnimi stolpiči, kritimi s čebulastimi kapami, vendar so opazni tudi razločki. Na prvi upodobitvi je portal, nad katerim je pravokotna renesančna bifora, poudarjen z dvema stebričema in ravno, profilirano preklado, stavbni vogali pa so okrašeni z rustiko. Dvorišče, na katerem stoji lesen vodnjak, je obdano s plotom, v ospredju pa so zidan hlev in dve manjši leseni stavbi. Na drugi upodobitvi je stavba brez vogalne rustike, portal je enostaven, plitko polkrožno sklenjen, na obzidanem dvorišču stoji zidan vodnjak, blizu njega, vpeta v ograjo pa je zidana pritlična hišica, ki je očitno nadomestila prejšnje stavbe.
Današnjo podobo je dal Gorici grof Cavriani, njen lastnik med leti 1853 - 1857. Le v notranjščini, kjer se je v veliki meri še ohranila stara razvrstitev prostorov, so v pritličju renesančni grebenasti oboki, v nadstropju pa kamniten portal pred vhodom v nekdanjo kapelo z letnico 1678, vklesano na kamnitnem traku nad temenom.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 21.367' E 15° 7.995'

nazaj

Dvorec Gorica z vzhoda, na poti do gradu Ekenštajn
Pročelje dvorca
Gorica pri Velenju, litografija z iglo iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830
Gorica pri Velenju, prenovljeni dvorec na kolorirani Reichertovi litografiji iz okoli leta 1860 (izrez)
Na prvi upodobitvi je portal, nad katerim je pravokotna renesančna bifora, poudarjen z dvema stebričema in ravno, profilirano preklado, stavbni vogali pa so okrašeni z rustiko. Dvorišče, na katerem stoji lesen vodnjak, je obdano s plotom, v ospredju pa so zidan hlev in dve manjši leseni stavbi.
Na drugi upodobitvi je stavba brez vogalne rustike, portal je enostaven, plitko polkrožno sklenjen, na obzidanem dvorišču stoji zidan vodnjak, blizu njega, vpeta v ograjo pa je zidana pritlična hišica, ki je očitno nadomestila prejšnje stavbe.


nazaj