Freudenberg (Zreški grad)
Freudenberg

13. stoletje

Ime Freudenberg izvira iz napačnega prevoda imena Zreče, ki pomeni obrečje, porečje - z besedo reka pa je na južnem Štajerskem vselej mišljen navaden potok. Zreče so tedaj tolmačili kot sreča, nem. Freude, odtod nemško ime gradu Freudenberg.
Leta 1224 se kot priča omenja Ortolfus de Vreudenberch, leta 1229 pa že grad Frevdenberch, ki naj bi ga bil pozidal Ortolfov oče. Leta 1281 je beseda o gozdovih in sadovnjakih (sub)castro Vrevdenberch. Grad je stal na krški zemlji in je bil potemtakem krški fevd. Naslednje omembe so iz leta 1336 kot vest Frewdenberg, leta 1360 kot Vrawdenwerg, leta 1364 kot vest Vreudenberch in leta 1374 kot castrum Fraewdenberg. Zadnji Freudenberški vitez Perchtolt - Bertold se poslednjič imenuje v listini iz leta 1306 kot priča pri določitvi meje med žičko kartuzijo in konjiškim ozemljem. Zdi se, da so freudenberški vitezi svoj grad zapravili, zakaj od druge polovice 14.stoletja dalje prehaja iz rok v roke. Na gradu nastopajo samo še kastelani. Med fevdniki se omenjajo Soteški pa tudi Viltuški in Devinski gospodje, leta 1401 Walseejevci, leta 1466 pa deželni glavar, cesar Friderik III., podobno kot na gradu Konjice. Grad se poslednjič omenja leta 1497 kot Freydenberg, poslej pa o njem ni več glasu in je verjetno že pred tem letom propadel. V urbarjih med leti 1556 in 1594 je govora samo še o freudenberškem uradu.

Grad je lociran severazahodno od romarske cerkve Matere božje v naselju Zgornje Zreče. Ohranjene so le skromne razvaline nekdanje utrdbe in sledovi obrambnih jarkov.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
LTO Rogla - Zreče, GIZ
Cesta na Roglo 11j
3214 Zreče, SLO

Tel: + 386 (0) 3 759 04 70
e-mail: tic.zrece.lto@siol.net
Spletne povezave:
Grad Freudenberg v Zrečah (destinacija-rogla.si)
Pohodniška pot PP1 – Brinjeva gora (terme-zrece.eu)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 22.743' E 15° 24.128'

nazaj

Napisna tabla, ki nam pove, da smo prišli na cilj
Edini večji del razvalin je na zid skrajnem zahodnem koncu kompleksa, verjetno ostanek samostojnega prečnega zapornega zidu, ki je varoval dostop
Zid v prerezu, debelina je približno 1,6 metra
Ostanki zidu z jugozahoda, vidna je neurejena gotska zidava
Pogled z lokacije grajskega jedra proti zahodu
Luknja (tramovnica?) v zidu
Ostanki preperelega in zaraščenega zidovja na južni strani grajske kope
Ostanki južnega zidovja na vzhodni strani kope
Zunanji obrambni jarek vzhodno od grajske kope
Pogled na grajsko kopo z vzhoda
Notranji obrambni jarek vzhodno od grajske kope, pogled proti severu
Notranji obrambni jarek kot je viden iz grajskega jedra; viden je tudi prečni zid, ki je verjetno služil kot mostovž ali njegova opora
Vrh grajske kope, nekdanja lokacija grajskega jedra
Ostanki na severni strani kope
Detajl zidave ostankov zidovja, ki je sestavljalo grajsko jedro


nazaj