Ime Freudenberg izvira iz napačnega prevoda imena Zreče, ki pomeni obrečje, porečje - z besedo reka pa je na južnem Štajerskem vselej mišljen navaden potok. Zreče so tedaj tolmačili kot sreča, nem. Freude, odtod nemško ime gradu Freudenberg.
Leta 1224 se kot priča omenja Ortolfus de Vreudenberch, leta 1229 pa že grad Frevdenberch, ki naj bi ga bil pozidal Ortolfov oče. Leta 1281 je beseda o gozdovih in sadovnjakih (sub)castro Vrevdenberch. Grad je stal na krški zemlji in je bil potemtakem krški fevd. Naslednje omembe so iz leta 1336 kot vest Frewdenberg, leta 1360 kot Vrawdenwerg, leta 1364 kot vest Vreudenberch in leta 1374 kot castrum Fraewdenberg. Zadnji Freudenberški vitez Perchtolt - Bertold se poslednjič imenuje v listini iz leta 1306 kot priča pri določitvi meje med žičko kartuzijo in konjiškim ozemljem. Zdi se, da so freudenberški vitezi svoj grad zapravili, zakaj od druge polovice 14.stoletja dalje prehaja iz rok v roke. Na gradu nastopajo samo še kastelani. Med fevdniki se omenjajo Soteški pa tudi Viltuški in Devinski gospodje, leta 1401 Walseejevci, leta 1466 pa deželni glavar, cesar Friderik III., podobno kot na gradu Konjice. Grad se poslednjič omenja leta 1497 kot Freydenberg, poslej pa o njem ni več glasu in je verjetno že pred tem letom propadel. V urbarjih med leti 1556 in 1594 je govora samo še o freudenberškem uradu.

Grad je lociran severazahodno od romarske cerkve Matere božje v naselju Zgornje Zreče. Ohranjene so le skromne razvaline nekdanje utrdbe in sledovi obrambnih jarkov.