Freienberg (dvor Pobrežje)
Freienberg

15.stoletje

Dvor, ki se je sprva imenoval Pobrežje, se prvič omenja leta 1451 kot hoff genant Pabersniz in nato leta 1458 kot Pabernikh. Pozneje je dobil ime Freienberg in ga štejejo za pravnega prednika Kristininega dvora, današnje vrtnarske šole Medlogu. Grajska pristava - Freienberški marof je bila tam, kjer sedaj stoji Kristinin dvor. Freienberg se leta 1634 imenuje Guet oder Edelmanss Sicz Freyenberg negst Zily. 26.oktobra leta 1644 je dvorec Freienberg, takrat v posesti Hansa Gašperja pl.Širskega, zajel požar: in ... Geschloss Freyenberg ... Feuerbrunst ausskhomben, solliches nit allein in Grundt verprunen, Pöden un Gewelber eigefallen, sondern (auch sein) völlin gefexentes Gedraidt und ander fahrende Haab in Rauch aufgangen,....
V poznejših listinah se po doslej znanih podatkih dvor več ne omenja.
Ostanke dvora opisuje Jože Curk: »Razvaline dokazujejo, da je bil dvor utrjen. Ostanki močno preperelega zidovja kažejo manjšo uporabo opeke. Ker je hrbet griča ozek, je bil dvor podolžne romboidne oblike. Ob glavni poti, ki je držala iz zaselka Križa pri Levcu, sta stala najprej stolp in močna pravokotna stavba, nato pa sam dvor, ki sta ga sestavljala dvorišče z vodnjakom v zahodni in stanovanjski del v vzhodni polovici stavbnega kompleksa.«
Dandanes so ostanki ogradu že tako močno prepereli, da se deloma vidijo le še obrisi tistega, kar opisuje Jože Curk.
Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Curk, Jože: "Urbanistično-gradbeni zgodovinski oris Celja", Celjski zbornik, 1963, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 13.752' E 15° 13.953'

nazaj

Mesto, kjer je stal stražni stolp; slikano z mesta vzhodne stene; ostanki so močno prepereli, vidijo se le še obrisi temeljev
Pogled z mesta vzhodne stene stolpa proti jugu
Pogled proti vzhodnemu zidu stolpa
Pogled proti zahodnemu delu stolpa
Močno prepereli in preraščeni ostanki zidu na južni strani
Južna stran vrha grajskega griča, pogled z juga
Ostanki/obrisi pravokotne zidane stavbe zahodno od stolpa; verjetno gre za del stanovanjskega kompleksa
Obrisi vodnjaka, ki ga omenja J.Curk, v zahodnem delu kompleksa


nazaj