Forhtenek (grad)
Forchtenegg

14.stoletje

Grad se v zgodovini prvič omenja sorazmerno pozno, šele leta 1317 kot Fuerchtenek. Bil je last šentpavelskega samostana, od katerega so ga imeli v fevdu vovbrški grofje, po letu 1322 pa, ko so ti izumrli, žovneški svobodniki. Leta 1317 sta bila na njem gradnika Poepel in Gebhard. Naslednje omembe gradu so iz leta 1328 kot Furtnek, leta 1334 kot Fuertnekh in leta 1336 kot vest Furtenek. Leta 1356 ga je od celjskih grofov dobil v zajem Jošt Forjteneški, leta 1360 Hans Rogaški in leta 1425 Sigmund-Žiga Dobrnski, brežiški poveljnik. Leta 1435, ko sta ga dobila v fevd brata Jobst in Hans die Furchtenecker, se grad omenja kot burck Fuerchtenegk. Po smrti Hansa je postal dedič njegovega imena in grba njegov stranski sorodnik Andreas, vendar ta ni podedoval utrdbe. V letih 1477-1500 jo je upravljal Žiga Lichtenberger (utrdba se tako leta 1480 kot že prej leta 1462 omenja kot gschloss - gslos), potlej Danijel Mindorfer in med leti 1524 in 1535 Cristoph in Balthasar pl. Altenhaus. Po urbarju iz leta 1524 so imeli takrat na gradu 5 ročnih topov - hagkhenpuxen ter nekaj smodnika in krogel. V posesti gradu in gospoščine so bili nato vse do leta 1603 Hans Leysser in njegovi dediči. Leta 1620 je deželni knez prodal malo gospoščino Žigi Juriju Dobrniškemu, leta 1635 pa so grad razdejali uporni kmetje, nakar ga niso več pozidali.

Janko Orožen je zapisal tudi nekaj legend in zgodb o gradu Forhtenek. Govorijo o hudobnih graščakih, podzemnih rovih, ki so vodili od gradu do bližnjega ribnika, o dobrih graščakih, ki so zemljo razdelili med zveste služabnike in druge. Nekaj teh si lahko preberete na prvi povezavi.

Hoja po območju razvalin gradu Forhtenek je lahko zelo nevarna!


Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
Turistično društvo Pristava
Ravne 133a
3325 Šoštanj
Telefon: 03 589 3288
Spletne povezave:
Gradovi in graščine v ljudskem izročilu - Forhtenek (wikisource.org)
TD Pristava (sostanj.si)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 25.303' E 15° 04.951'

nazaj

Prvi pogled na grad Forhtenek, ko prispemo v bližino razvalin
Ostanki južne stene stolpa, ki stoji na vrhu skalne kope
Šivan jugozahodni vogal stolpa
Pogled na zahodno notranjost in zahodno obzidje z notranje strani z jugovzhoda (z lokacije stolpa)
Ostanki zahodne stene stolpa
Prerez zahodne stene
Zahodna stena z notranje strani
Notranjost ostankov stolpa
Detajl
Ostanki stolpa na vzhodni strani
Ostanki obzidja na zahodni strani; obzidje je nekoč obkrožalo grajsko pobočje
Severozahodni vogal obzidja ni pravokoten, ampak zaobljen
Detajl zidave obzidja na severni strani; vidna je tudi tramovnica
Prerez severnega obzidja
Notranjost grajskega kompleksa, pogled proti vzhodu
Pogled proti zahodu
I.Stopar omenja ostanke grajskega jarka; morda je prav ta luknja nekdanji obod vodnjaka
Grajsko pobočje z ostanki gradu, kot se vidi iz notranjosti s severne strani
Notranjost kompleksa z vzhodne strani
Grad je bil z juga zavarovan s prepadno skalo, z ostalih treh strani pa ga je obdajalo obzidje
Skrajni vzhodni konec grajskega kompleksa
Preraščeni ostanki vzhodnega zidovja iz notranjosti
Vzhodno zidovje oz.njegovi ostanki, kot se vidijo iz zunanjosti
Južna stran stolpa
Detajl zidave južne stene
Jugozahodni vogal stolpa; spodaj so vidne zapolnjene odprtine v skalovju
Grad z jugozahoda
Pogled na Šoštanj z gradu
Pot do gradu je dobro označena, tako da ne moremo zgrešiti
G.M.Vischer, Razvalina gradu Forhtenek pri Šoštanju, bakrorez, Topographia Ducatus Stiriae, ok. leta 1681


nazaj