Grad se v zgodovini prvič omenja sorazmerno pozno, šele leta 1317 kot Fuerchtenek. Bil je last
šentpavelskega samostana, od katerega so ga imeli v fevdu vovbrški grofje, po letu 1322 pa, ko so ti izumrli,
žovneški svobodniki. Leta 1317 sta bila na njem gradnika Poepel in Gebhard. Naslednje omembe gradu so iz
leta 1328 kot Furtnek, leta 1334 kot Fuertnekh in leta 1336 kot vest Furtenek. Leta 1356
ga je od celjskih grofov dobil v zajem Jošt Forjteneški, leta 1360 Hans Rogaški in leta 1425 Sigmund-Žiga Dobrnski,
brežiški poveljnik. Leta 1435, ko sta ga dobila v fevd brata Jobst in Hans die Furchtenecker, se grad
omenja kot burck Fuerchtenegk. Po smrti Hansa je postal dedič njegovega imena in grba njegov stranski sorodnik
Andreas, vendar ta ni podedoval utrdbe. V letih 1477-1500 jo je upravljal Žiga Lichtenberger (utrdba se tako leta 1480
kot že prej leta 1462 omenja kot gschloss - gslos), potlej Danijel Mindorfer in med leti 1524 in 1535
Cristoph in Balthasar pl. Altenhaus. Po urbarju iz leta 1524 so imeli takrat na gradu 5 ročnih topov - hagkhenpuxen
ter nekaj smodnika in krogel. V posesti gradu in gospoščine so bili nato vse do leta 1603 Hans Leysser in njegovi dediči.
Leta 1620 je deželni knez prodal malo gospoščino Žigi Juriju Dobrniškemu, leta 1635 pa so grad razdejali uporni
kmetje, nakar ga niso več pozidali.
Janko Orožen je zapisal tudi nekaj legend in zgodb o gradu Forhtenek. Govorijo o hudobnih graščakih, podzemnih
rovih, ki so vodili od gradu do bližnjega ribnika, o dobrih graščakih, ki so zemljo razdelili med zveste
služabnike in druge. Nekaj teh si lahko preberete na prvi povezavi.
Hoja po območju razvalin gradu Forhtenek je lahko zelo nevarna!
Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
|
Kontaktni podatki: |
Turistično društvo Pristava
Ravne 133a
3325 Šoštanj
Telefon: 03 589 3288
|
nazaj
|
|
Ostanki južne stene stolpa, ki stoji
na vrhu skalne kope
|
|
Šivan jugozahodni vogal stolpa
|
|
Pogled na zahodno notranjost in zahodno obzidje z notranje strani
z jugovzhoda (z lokacije stolpa)
|
|
Ostanki zahodne stene stolpa
|
|
Prerez zahodne stene
|
|
|
|
Zahodna stena z notranje strani
|
|
Notranjost ostankov stolpa
|
|
Detajl
|
|
Ostanki stolpa na vzhodni strani
|
|
Ostanki obzidja na zahodni strani; obzidje
je nekoč obkrožalo grajsko pobočje
|
|
|
|
Severozahodni vogal obzidja ni pravokoten, ampak
zaobljen
|
|
|
|
Detajl zidave obzidja na severni strani; vidna je tudi
tramovnica
|
|
Prerez severnega obzidja
|
|
Notranjost grajskega kompleksa, pogled proti
vzhodu
|
|
Pogled proti zahodu
|
|
I.Stopar omenja ostanke grajskega jarka; morda je
prav ta luknja nekdanji obod vodnjaka
|
|
Grajsko pobočje z ostanki gradu,
kot se vidi iz notranjosti s severne strani
|
|
|
|
Notranjost kompleksa z vzhodne strani
|
|
Grad je bil z juga zavarovan s prepadno skalo,
z ostalih treh strani pa ga je obdajalo obzidje
|
|
Skrajni vzhodni konec grajskega kompleksa
|
|
Preraščeni ostanki vzhodnega zidovja
iz notranjosti
|
|
Vzhodno zidovje oz.njegovi ostanki, kot se
vidijo iz zunanjosti
|
|
|
|
|
|
Južna stran stolpa
|
|
Detajl zidave južne stene
|
|
|
|
Jugozahodni vogal stolpa; spodaj so vidne
zapolnjene odprtine v skalovju
|
|
Grad z jugozahoda
|
|
|
|
Pogled na Šoštanj z gradu
|
|
Pot do gradu je dobro označena, tako da ne moremo zgrešiti
|
|
G.M.Vischer, Razvalina gradu Forhtenek pri
Šoštanju, bakrorez, Topographia Ducatus Stiriae, ok. leta 1681
|
|