Fala (dvorec)
Fall

16. stoletje

Zametek današnjega dvorca Fala je morda nastal kmalu po letu 1407, ko je Oton der Pergauer razdejal stari falski grad, vendar o tem nimamo arhivskih podatkov. Gospoščina je bila v posesti benediktanskega samostana iz Št. Pavla na Koroškem. Ob vrednotenju premoženja leta 1542 je bil dvorec ocenjen na 200 funtov in je s tem tudi prvič neposredno izpričan. Stavbo in zaporo ob Dravi, t. i. turški zid, ki ga je bilo mogoče ob nevarnosti zapreti, je dal šentpavelski prior Jakob Pachler leta 1550 zaradi nenehnih turških vpadov utrditi. Da bi lahko odplačeval uporabljeni denar, je dal gospoščino v najel Luki Szekelyju iz Viltuša za 6.000 fl. Opat Vincenc Lechner je zapisal gospoščino Fala svojemu bratu Niklasu in šele opatu Hieronimu (1616-1638) se je nato po dolgem procesu posrečilo, da jo je od družine Lechner spet dobil nazaj. Na njej je potlej nastavil prefekta in uredil tu samostan. V njem so živeli redovni bratje, zaposleni na gospoščini, pa tudi profesorji in kleriki, ki so tu študirali. Leta 1638 je na Fali izpričan tale personal: poleg upravnika in pisarja še vratar, sodni sluga (lictor), lovec, ribič, mlinar, konjar, kuhar in 3-5 vojakov za potrebe dežele. Dvorec je v urbarju iz leta 1638 takole opisan: »Ima tri lepe sobe, tri velike izbe, dvorano, dve kleti, obokano kuhinjo in kuhinjske shrambe, izbe za sližničad in potlej precej veliko kapelo sv. Miklavža«.

Šentpavelski samostan je imel v Fali svojo gospoščino do leta 1782, ko je bila ustanova ukinjena. Fala je takrat postala državna last, kar je ostala do leta 1820. Takrat jo je erar prodal Martinu Liebmannu, ki si je do leta 1831 pridobil plemiški predikat Rast. Leta 1857 je kupil dvorec Kuno baron pl. Kettenburg, za njim leta 1860 rimski grofje Zabeo. Med obema vojnama ga je posedoval P. Glanšnik.

Prvotni dvorec, kakršen je stal v 16. stoletju ali nemara še v 15. stoletju, je bil sorazmerno skromna stavba, kot razberemo iz njegovega opisa v urbarju iz leta 1638 in iz Clobucciaricheve skice iz okoli leta 1603. V poznejših letih so ga preuredili in povečali ali celo na novo pozidali, tako da v poznem 17. stoletju lahko govorimo o kompleksu stavb, kakršnega opazimo na Vischerjevem bakrorezu - ta že kaže bistveno razširjeno stavbno zasnovo. Njen stavbni razvoj še ni preučen, razvidni pa so številni arhitekturni elementi, katerih nastanek lahko postavimo v 17. stoletje.

Dvorec je urejen v letno rezidenco s tematsko urejenimi sobanami. Nekaj posebnega so grajske ječe v katere je lastnik namestil starodobne mučilne naprave, ki dajejo prostoru poseben čar. Občasno se v grajskem dvorišču ali ob dvorcu dogodi tudi kakšna prireditev.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
Prireditve med katerimi so tudi nekatere samo za povabljene. Dogodil se je tudi srednejveški dan.
GPS koordinate:
N 46° 32.676' E 15° 26.902'

nazaj

Današnji dvorec je sestavljen iz dveh funkcionalno ločenih, a arhitektonsko povezanih enot, gosposkega in gospodarskega trakta
Gosposki del sestavlja skupina heterogeno koncipiranih stavb, delno nadstropnih, delno enonadstropnih, razvrščenih okoli pravokotnega dvorišča
Dvorišče ima zasuto cisterno in novejši bazen za katerim je vidna vpeta baročna kapela s stolpičem, kritim s čebulasto kapo (kapela naj bi bila v slabem stanju)
Del vzhodnega trakta je v pritličju zaprt z arkadnimi okni, v nadstropju pa so prave stebriščne arkade s križnimi oboki na hodniku
Na zahodni strani je dvorišče zaprto z visokim zidom, v nišah katerega se nahajata dve klasicistični opečni ženski figuralni plastiki v naravni velikosti
Ena izmed plastik
Vrh stilno indiferentnega portona je na notranji strani zidu vzidana heraldična opečna rozeta Petra Kettenburga iz konca petdesetih let 19. stoletja
Na severni in zahodni zunanjščini severnega trakta so na oknih prvega nadstropja kovane mreže iz 17. stoletja, okna v pritličju pa so predelana - ta trakt je na dvoriščni strani le pritličen
H gosposkemu kompleksu se na južni strani prislanja gospodarski del dvorca; okna v pritličju imajo pravokotne renesančne okenske okvire
Vhod v gospodarski trakt je nekdaj krasil rustičen renesančni portal
Pred dvorcem se nahaja precej uničen park, sredi katerega stoji izsušen ribnik in razpadajoč klasicističen paviljon pravokotnega tlorisa, pozidan kot antični tempietto, s štirimi okroglimi stebri pred prednjo fasado
Napis nad vhodom v dvorišče
Dvorec Fala, G. M. Vischer (1681)
C. Reichert, dvorec Fala ob Dravi, litografija, 1864


nazaj