Grad Ekenštajn je bil soliden grad kastelnega tipa in iz dveh ločenih sestavin. Po Kosu se grad, sicer označen kot stolp,
prvič omenja leta 1282 (superiori turre Ekkenstein) in 1324 kot grad, po Stoparju pa leta 1329 (vest
Ekenstain). Grad se je kot vojaška postojanka razvijal od srede 13. stoletja, njegovi graditelji pa naj bi bili
Kraigi. Do leta 1324 so ga Vovbrški dogradili in v njem pustili gradiščane.
V obdobju po izumrtju Vovbrških leta 1322 so se nekateri njihovi vitezi uspeli okoristiti z razmerami. Že leta 1324 se
je eden od njih, Ulrik Mörtinger (po letu 1326 imenovani Ekenštajnski) pravdal z enim od glavnih vovberških dedičev,
Konradom z Aufensteina. Poslej je bil v dobrih stikih z (delnimi) vovbrškimi dediči Pfannebergi, kljub temu pa sta se
(občasno) skupaj z bratom Otom, ki je imel bojevit viteški vzdevek Schurbrand, priključila pomembnejšim vitezom
iz spremstva Friderika Žovneškega. Leta 1334 (po Stoparju leta 1335) je prišla utrdba v posest Friderika Žovneškega.
Leta 1357 se brata Ulrik in Ahac Mörtinger označita kot celjska podložnika. V posesti Celjanov ostane Ekenštajn do
leta 1456, ko rodovina izumre. Medtem se leta 1378 v virih omenja ponovno kot vest Ekenstain in leta 1387 kot
vest Ekhenstain. Krški škof je grad leta 1458 izročil v fevd Ahacu Ekenštajnskemu in leta 1468 njegovemu sinu. Leta
1489 se omenja gslos. Posest je bila tedaj že v lasti deželnega kneza, ki jo je tega leta izročil v skrbništvo
Frideriku Lambergerju, leta 1498 pa jo je ta od cesarja Maksimilijana dobil v fevd. Po Friderikovi smrti je utrdba najprej
prišla v posest njegovih dveh sestra, 18. feb. 1500 pa jo je kupil od cesarja Friderik grof pl. Zollern. Leta 1542 je bila
posest Apolonije in Jurija pl. Altenhausa. Leta 1545 je bilo v vizitacijskem protokolu zabeleženo: Hat - im Gschloss
Ekhenstain auch ein Cappeln. Grad, ki je imel torej tudi kapelo, je bil potemtakem sredi 16. stoletja še obljuden. V
naslednjih desetletjih so bili ekenštajnski gradniki Jurij Širski (Scheyer), Jörg in Wolf Apfaltrer, Hans Apfaltrer, nato
spet Jurij Širski. Leta 1598 je nadvojvoda Ferdinand izročil Ekenštajn v fevd bratoma Janezu, Juriju in Abrahamu Širskemu.
V posesti te rodovine ostane grad do okoli leta 1640; takrat se Johan Tautscher omenja kot arcis Ekhenstain possessor.
27. februarja leta 1658 je Delea baronica pl. Löwenburg, roj. Gabelkhoven, kupila za 1500 fl. pristavo Gorica, ki jo je bila
že leta 1634 vzela v zakup, obenem z zidano, pravzaprav že povsem ruinozno in razpadlo stavbo Ekenštajn - sammt dem
gemauertem, im Grundle ganz ruinirten und eingefallenen Stock Eckenstein, last pokojnega Janeza Širskega. Pristava
oz. dvor Gorica je bila tedaj že sedež gospoščine, medtem ko je bil grad Ekenštajn opustel.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993,
ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
|
nazaj
|
|
Severo-zahodni vogal zidovja
|
|
Zunanji grajski jarek ob vzhodnem delu ločene grajske sestavine
|
|
Notranji grajski jarek je bil vsekan v živo skalo in je ločil vzhodno ter zahodno
grajsko sestavino
|
|
Pogled skozi vzhodno grajsko sestavino proti zahodni
|
|
Ohranjeno južno zidovje vzhodne grajske sestavine, obarvano z grafiti
|
|
Prerez stene
|
|
Severno zidovje vzhodne sestavine z luknjo na sredini; možno, da se je na tem mestu
nekoč nahajalo okno
|
|
Pogled na vzhodno grajsko sestavino
|
|
Šalek z Ekenštajnom v ozadju; G. M. Vischer, okoli leta 1681
|
|