Ekenštajn (grad)
Eckenstein, Eggenstein

13. stoletje

Grad Ekenštajn je bil soliden grad kastelnega tipa in iz dveh ločenih sestavin. Po Kosu se grad, sicer označen kot stolp, prvič omenja leta 1282 (superiori turre Ekkenstein) in 1324 kot grad, po Stoparju pa leta 1329 (vest Ekenstain). Grad se je kot vojaška postojanka razvijal od srede 13. stoletja, njegovi graditelji pa naj bi bili Kraigi. Do leta 1324 so ga Vovbrški dogradili in v njem pustili gradiščane.
V obdobju po izumrtju Vovbrških leta 1322 so se nekateri njihovi vitezi uspeli okoristiti z razmerami. Že leta 1324 se je eden od njih, Ulrik Mörtinger (po letu 1326 imenovani Ekenštajnski) pravdal z enim od glavnih vovberških dedičev, Konradom z Aufensteina. Poslej je bil v dobrih stikih z (delnimi) vovbrškimi dediči Pfannebergi, kljub temu pa sta se (občasno) skupaj z bratom Otom, ki je imel bojevit viteški vzdevek Schurbrand, priključila pomembnejšim vitezom iz spremstva Friderika Žovneškega. Leta 1334 (po Stoparju leta 1335) je prišla utrdba v posest Friderika Žovneškega. Leta 1357 se brata Ulrik in Ahac Mörtinger označita kot celjska podložnika. V posesti Celjanov ostane Ekenštajn do leta 1456, ko rodovina izumre. Medtem se leta 1378 v virih omenja ponovno kot vest Ekenstain in leta 1387 kot vest Ekhenstain. Krški škof je grad leta 1458 izročil v fevd Ahacu Ekenštajnskemu in leta 1468 njegovemu sinu. Leta 1489 se omenja gslos. Posest je bila tedaj že v lasti deželnega kneza, ki jo je tega leta izročil v skrbništvo Frideriku Lambergerju, leta 1498 pa jo je ta od cesarja Maksimilijana dobil v fevd. Po Friderikovi smrti je utrdba najprej prišla v posest njegovih dveh sestra, 18. feb. 1500 pa jo je kupil od cesarja Friderik grof pl. Zollern. Leta 1542 je bila posest Apolonije in Jurija pl. Altenhausa. Leta 1545 je bilo v vizitacijskem protokolu zabeleženo: Hat - im Gschloss Ekhenstain auch ein Cappeln. Grad, ki je imel torej tudi kapelo, je bil potemtakem sredi 16. stoletja še obljuden. V naslednjih desetletjih so bili ekenštajnski gradniki Jurij Širski (Scheyer), Jörg in Wolf Apfaltrer, Hans Apfaltrer, nato spet Jurij Širski. Leta 1598 je nadvojvoda Ferdinand izročil Ekenštajn v fevd bratoma Janezu, Juriju in Abrahamu Širskemu. V posesti te rodovine ostane grad do okoli leta 1640; takrat se Johan Tautscher omenja kot arcis Ekhenstain possessor. 27. februarja leta 1658 je Delea baronica pl. Löwenburg, roj. Gabelkhoven, kupila za 1500 fl. pristavo Gorica, ki jo je bila že leta 1634 vzela v zakup, obenem z zidano, pravzaprav že povsem ruinozno in razpadlo stavbo Ekenštajn - sammt dem gemauertem, im Grundle ganz ruinirten und eingefallenen Stock Eckenstein, last pokojnega Janeza Širskega. Pristava oz. dvor Gorica je bila tedaj že sedež gospoščine, medtem ko je bil grad Ekenštajn opustel.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 21.573' E 15° 07.808'

nazaj

Skalna kopa na kateri se nahajajo razvaline gradu Ekenštajn
Severo-zahodni vogal zidovja
Zunanji grajski jarek ob vzhodnem delu ločene grajske sestavine
Notranji grajski jarek je bil vsekan v živo skalo in je ločil vzhodno ter zahodno grajsko sestavino
Pogled skozi vzhodno grajsko sestavino proti zahodni
Ohranjeno južno zidovje vzhodne grajske sestavine, obarvano z grafiti
Prerez stene
Severno zidovje vzhodne sestavine z luknjo na sredini; možno, da se je na tem mestu nekoč nahajalo okno
Pogled na vzhodno grajsko sestavino
Šalek z Ekenštajnom v ozadju; G. M. Vischer, okoli leta 1681


nazaj