Dravograd (grad)
Drauburg

12.stoletje

Grad se prvič omenja v pismu papeža Aleksandra salzburškemu nadškofu Konradu in krškemu škofu Romanu z dne 9.avgusta 1177. V njem papež navaja, da se je pri njem pritožil šentpavelski opat Peregrin zoper Kolina iz Trušenj, ker je na samostanskih tleh pozidal grad Dravograd - castrum Trahburck; obenem naroča škofoma, naj resno opomnita rečenega Kolona in njegovega brata Henrika Volšperškega, naj grad, ki je v njunih rokah, razrušita. Ker je bil torej dravograjski grad ob času nastanka omenjene listine že pozidan, lahko postavimo čas njegovega nastanka na začetek druge polovice 12.stoletja, na njem pa je bržčas residiral že 1161 omenjeni Ortolfus senior de Traberch.
Razprtije med cerkvijo in obema bratoma so se vlekle nekaj let, dokler med leti 1180 in 1190 ne izvemo, da sta se brata Choloet frater eius H. de Truhse v Velikovcu pogodila s šentpavelskimi benediktinci ter jim znova - poleg drugega - priznala pravico do dravograjskega gradu. Že kmalu nato, med leti 1193 in 1220, izvemo, da so imeli trušenjski gospodje grad in trg Dravograd od šentpavelskega opata v fevdu. Med že po gradu imenovanimi kastelani se pozneje omenjajo leta 1208 Rajnbert - Rembertus de Traberch, med leti 1218 in 1220 O(tto) de Traberch, 1222 Otto in njegov sin Henrik, 1239 Heiricus de Traberch in njegovi kastelani Vlrico de Traberch, Perengero, Weriando et Chunrado, nato pa 1245 znova Perngerus de Traberch in še istega leta Weriandus in Perengerus de Traberch.
Grad je do leta 1278 ostal v rokah Trušenjskih - Dravograjskih, takrat pa pride v posest Pfannberških, ki so jim 1286 sledili Vovbrški. Leta 1304 prezamejo gospoščino koroški vojvode Goriško-Tirolski in jo izročijo v zastavo Konradu Aufensteinu, potlej pa jo jo leta 1368 oddali Stubenberškim in leta 1375 Hansu Liechensteinu, ki jo je leta 1387 kot šentpavelsko in vsaj od 1311 dalje tudi deželnoknežjo posest prodal Celjskim. Tem so po letu 1456 sledili Habsburžani, ki so grad upravljali s pomočjo oskrbnikov oz. od 1548 dalje zastavnikov (kralj Ferdinand I. je odstopil grad kot prvemu zastavniku Andreju pl. Gaisrucku), dokler ga niso leta 1316 prodali krški škofiji, že leta 1628 pa so ga spet odkupili šentpavelski benediktinci.
V sklopu reform Jožefa II. je grad in gospoščino leta 1782 prevzel kameralni verski sklad, nato pa sta kot lastnika gradu in gospoščine sledila še Alojz grof Khuenburg med leti 1823 in 1838 ter David pl. Dumreicher med leti 1838 in 1846, ki pa je grad že prvo leto opustil in prestavil sedež gospoščine v trg. Tedaj je grad pričel naglo propadati in se spreminjati v razvalino.

Stopar piše tudi o izpostavljenem obrambnem stoplu - propugnaculumu, na gorskem pobočju vzhodno od grajske zasnove, ki mi ga na žalost ni uspelo locirati.

Razvaline so dostopne tudi z vozilom po cesti iz centra Dravograda, po kateri se pripeljemo do vznožja gradu.

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
TIC Dravograd Trg 4. julija 57 2370 Dravograd Telefon : 02 871 02 85 E-pošta : info.dravograd@triera.net Spletna stran : www.dravograd.si
Spletne povezave:
Zgodovina Dravograda
Občina Dravograd
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 25.566' E 15° 01.088'

nazaj

Zunanji zahodni vogal razvaline palacija
Pogled na ostanke palacija z jugovzhoda, nekdanje notranjosti grajske zasnove
Zahodni vogal palacija, slikano iz notranjosti
Ohranjene okenske odprtine v severozahodni steni srednje etaže palacija
Detajl srednje etaže - okenska odprtina
Severni vogal, pogled iz notranjosti
Okenska odprtina v spodnji etaži
Detalj zidave palacija z vidnimi tramovnicami in značilnim romanskim plastenjem
Severni vogal palacija v zgornji etaži, pogled iz notranjosti
Romanska lina v zgornji etaži palacija
Ostanek stene palacija na jugozahodni strani; pogled iz notranjosti (s severovzhoda)
Detajl jugozahodne stene - romanska lina s kamnito preklado
Detajl jugozahodne stene - mesto v nadstropju palacija, kjer je nekoč verjetno bila okenska odprtina
Ostanki obokov v spodnji etaži na severnem vogalu v notranjosti stolpa (oboke lahko vidimo na Piperjevi upodobitvi)
Ostanki obokov na zahodnem vogalu
Lina pod okensko odprtino v spodnji etaži; pomen line je neznan, verjetno je služila za podporo stopnic ali česa podobnega
Grajski plato, nekdanja notranjost grajske zasnove; pogled proti jugovzhodu
Prerez jugozahodne stene
Prerez severovzhodne stene, v nadstropju je vidno mesto, kjer je bila nekoč okenska odprtina
Ostanki palacija, pogled s skrajnega jugovzhodnega konca nekdanje grajske zasnove
Severni vogal palacija z zunanje strani
Pogled na ostanke palacija iz severozahodne smeri
Mesto zahodno od gradu, kjer je bil nekoč obrambni jarek
Mesto, kjer je bil severni del obrambnega jarka
Pogled na cerkev sv.Janeza Evangelista v trgu z lokacije gradu
J.V.Valvasor, trg in grad Dravograd, bakrorez, okoli leta 1681
Marko Pernhart, Razvalina dravograjskega gradu, risba s svinčnikom, okoli 1680; Deželni muzej v Celovcu
Otto Piper, Stanovanjski stolp v razvaljenem dravograjskem gradu, 1906


nazaj