Dobrna (Kačji grad)
Neuhaus, Schlangenburg

13. stoletje

Grad se prvič izrecno omenja leta 1275 kot Domus noua apud s. Mariam, nato leta 1296 kot Nowenhovs, leta 1332 Newhaus, leta 1335 Newnhous, Newhaus, leta 1387 vest Newhaws bey Toefer, leta 1388 vest Newhaws, leta 1428 haws Newhaws. Leta 1346 je Eberhard Dobrnski zastavil svoj grad Dobrno krškemu stolnemu kapitlju, ki ga ni odkupil saj ga do leta 1438 srečamo v posesti ptujskih gospodov. S smtjo Franca Dobrnskegaleta 1605, preide gospoščina skupaj s toplicami v roke njegove sestre Regine Putterer-Saurau, leta 1613 pa so jo prodali Gačnikom. 21. junija 1666 je cesar Leopold I. povzdignil taktratnega lastnika Dobrne Janeza Matijo Gačnika v plemiški stan von und zu Schlangenberg auf Schlangenburg. Od tod izvira tudi slovenska skovanka za ime gradu - Kačji grad. Ime Kačji grad oz. Kačnik je bilo v rabi le v letih 1643-1693 (zadnji stavek, vir: Wikipedia).

Grad je leta 1769 kupil Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški, a ga je že čez tri leta moral zapustiti, ker se je ta začel rušiti. Dienerberški si je nato čez dve leti postavil v dolini dvorec Dobrna.

Zidovje v jedru gradu priča, da je grad verjetno nastal že pred letom prve neposredne omembe. V osrednjem delu razvaline so ohranjeni nekateri gotski arhitekturni členi. Grad je imel pred razsulom veliko dvorano, kapelo, bogat arhiv, topove in orožarno s starinskih orožjem.
Zanimiva zgodovina kot tudi razvaline gradu še ni niso bile preučene. Obstajajo trije originalni grbi izklesani v kamen in beli marmor, ki imajo moč "govorečih grbov". Eden izmed teh "govorečih grbov" ima med drugim izklesano tudi "kačo", ter govori o kratkem obdobju "Schlangenburgu" (odstavek, vir: Wikipedia).

Hoja po razvalinah je na nekaterih delih nevarna. Kačji grad vsebuje v svoji arhitekturi nekatere zelo zanimive elemente, ki še niso raziskani, moje skromno strokovno znanje pa žal ne zadostuje za njihovo natančno opredelitev. Predvsem zanimiv je trikotni prostor, ki je nastal pri združitvi treh sten, vsaj tako se dozdeva ob pogledu. Duhove buri tudi luknja, ki se nahaja na južni strani grajskega jedra in se razteza vse do dna obzidja. Lahko, da gre tu za res nenavadno razsutje zidu, ki je oblikovalo ta kanal. Vischerjeva upodobitev daje premalo odgovorov na zastavljena vprašanja. Res škoda, da grad še ni bil preučen.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Dobrna - Zgodovina
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 20.249' E 15° 12.571'

nazaj

Grad Kačnik na vrhu hriba, zidan na skalnati površini
Ohranjena južna stena, ki je vidna od daleč
Pogled iz vzhoda, vidna je še pot, kjer je na Vischerjevi upodobitvi narisan drevored
Južna stena
Ograja, ki preprečuje, da bi se kamenje valilo v dolino na stanovanjske hiše; tu je bil verjetno nekoč tudi obrambni jarek
Razsuta zahodna stena na kamnitih temeljih
V zahodni steni so vidne odprte, ki so verjetno nekoč držale obrambni hodnik; zahodna stran gradu na Vischerjevi upodobitvi žal ni naslikana
Pogled iz severa od koder se lahko napotimo do jedra razvalin
Prevrnjena stena na severni strani
Severna stena osrednjega stanovanjskega stolpa
Vrh razvalin, pogled proti jugu
Romansko okno na južni steni
Zasuto okno
Zahodna stena
Romansko okno v zahodni steni
Južna stena, v stiku še z dvema; spodnja fotografija prikazuje notranjost, kar lahko vidimo skozi nastalo odprtino
Stik treh sten, ki tvorijo nek vmesni trikotni prostor; to je vsekakor zanimiv primer gradnje, ki ga drugod še nisem opazil
Severna stena stanovanjskega stolpa, vprašanje koliko časa bo še stala pokončno
Skrajna južna stena je na višini nekaj metrov debela le dober meter,
Luknja v širini južne stene, ki vodi do dna zidu
Ista luknja, pogled od spodaj navzgor
Zanimiva zidava na vzhodni strani razvalin, ki dopušča nekaj decimetrov širok pas za ?
Pogled proti Lokovini na graščino Dobrna
Razvalina starega gradu Dobrna na razglednici iz leta okoli 1900
G. M. Vischer, grad Dobrna iz Knjige gradov, okoli leta 1681, izrez


nazaj