Celje (knežji dvorec, mestni grad)
Cilli

14.stoletje

Prvič se omenja 1323 v listini, s katero sta Ulrik Pfannberški in vdova Elizabeta zastavila koroškemu deželnemu glavarju Konradu Aufensteinskemu, njegovi soprogi Siemuti in njunima dedičema pol gospoščine Celje in pol trga s s stolpom v njem. S stolpom je mišljen poznejši mestni grad, ki so ga Celjani prezidali in povečali. Postal je njihova rezidenca, v kateri so večidel prebivali. Med boji za celjsko dediščino 1457 ga je dal Jan Vitovec opleniti. Po zatonu Celjanov je bil tu sedež celjskega vicedomskega urada.
Grad je bil torej dobro utrjen in obdan z obzidjem. Počasi so ga zanemarili, tako da se je v drugi polovici 16.stoletja pokazala potreba po temeljitih obnovitvenih delih, o čemer govore ohranjeni dokumenti. 12.aprila 1566 sta si mestni sodnik Paumgartner in mojster Francisko de Lugano, stavbenik iz Ljubljane, ogledala njegovo stanje. Več kot pol ostrešja na obzidju je bilo povsem strohnelo in razpadlo, vzdižni most je bil zelo trhel, podi v sobah so bili v zelo slabem stanjuin iz velike dvorane v vrhnjem nadstropju se je videlo naravnost na podstrešje. Stroški precej korenitega popravila, ki ga je vodil Francisko de Lugano, so znašali 2496 fl. Obe dvorani so tlakovali z opečnimi tlakovci, uredili nova okna v cesarski sobi, drugod so zamenjali okenske okvire in uredili leseno stopnišče iz dvorane v obednico.
Med leti 1748 in 1750 so po nalogu Marije Terezije grad preuredili v vojašnico in je v tej vlogi ostal do začetka osemdesetih let 20.stoletja. Po uničujočem požaru, ki je zajel Celje leta 1798 so se v okviru obnovitvenih in preureditvenih del lotili tudi gradu. Podrli so obzidje in zasuli obrambne jarke. Ob teh predelavah je izginila tudi loretanska kapela v kateri je dotlej počival poslednji celjski grof Ulrik. Kaže pa, da so tedaj stavbo tudi višinsko izravnali, tako da so gabarite stolpov izenačili z višino bivalnih prostorov.
Stavba, ki je po vseh predelavah in prezidavah pričakala naš čas je imela in še ima povsem utilitaren značaj. Njena zasnova kaže v tlorisu podobo črke L. Pritličje je na dvoriščni strani arkadirano. Arkade počivajo na slopih, v nadstropjih pa so stene kompaktne. Prezidave sredi 18.stoletja in pozneje niso spremenile samo zunanje podobe stavbe, ampak so segle prav v njeno jedro. Tako so nekateri prostori opremljeni z opečnimi oboki, ki so nastali šele v baroku ali celo kasneje.
Leta 1984 so na stavbi opravili prve raziskave, kjer se je pokazalo da so bili mlajši posegi v stavbo veliko bolj temeljiti, ko so sprva domnevali, tako npr. v gornjih etažah bivalnih prostorov ni bilo več mogoče ugotoviti starejših arhitekturnih členov, saj so bile notranje stene večidel opečne. Nadaljne raziskave v letih 1990/91 so pokazale povsem drugačno podobo gradu. Ugotovilo se je, da le del sedanje stavbe počiva na starih temeljih in je v osnovi še sredjeveški, medtem ko je mlašega izvora ves južni trakt in tudi v sedanji podobi dobršen del vzhodnega trakta. Na vzhodni, zunanji strani osrednjega trakta pa se je pokazalo, da so ohranjene še skoraj vse nekdanje gotske sestavine, prav tako v severozahodnem stolpu, kjer so našli ostanke gotskih prehodov. Posebno dragocena sta niza oken v gornjih dveh etažah, ki kažejo na obstol dveh, ali morda samo ene, dvoetažne reprezentančne viteške dvorane izjemne, evropske kvalitete. Vzhodna stena te dvorane ni več ohranjena, slonela pa je na temeljih starega rimskega obzidja. Vse to priča o izjemni imenitnosti nekdanjega dvorca, ki mu na Slovenskem zatrdno ni mogoče postaviti nič enakovrednega ob bok. Vsemu temu lahko pridružimo spoznanje, da je mogoče najkvalitetnejše sestavine te arhitekture iz časa ok.leta 1400 povezati s celjsko dvorno delavnico, ki ej delovala tudi v širšem slovenskem prostoru in je povezana z imenom leta 1414 prvič izpričanega Melfrida, gradiščana t.i. Friderikovega stolpa starega celjskega gradu in mu pripisujemo (med drugimi) tudi prenovo župnijske cerkve sv.Danijela v Celju, gotizacijo samostanske redovne cerkve v Žićki kartuziji in gradnjo kartuzijanske cerkve v Pleterjah na Dolenjskem.
V dvorcu je v "Gotski sobi" tudi razstava antičnih najdb v Sloveniji, v kletnih prostorih je možen voden ogled ostankov rimske ceste iz 3.st.n.št., ostankov rimskega obzidja (na katerem sloni del knežjega dvorca), nekdanjega vhoda iz zahodne smeri v Celeio, ostankov rimskih hiš in celo ohranjene hišne freske.

V gradu potekajo obnovitvena dela in arheološka izkopavanja, zato dostop do večjega dela gradu (višje etaže in stolpi) ni možen in je lahko celo nevaren.

* Besedilo in fotografije: Aleš Hotko.

Literatura:
ZVNKD v Celju: "Knežji dvorec v Celju - Začasno poročilo 3", ZVKND v Celju, 1995, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Kontaktni podatki:
Oskrbnik:
Zavod Celeia Celje
Krekov trg 3
3000 Celje
Tel.: +386 (0)3 428 79 30, 428 79 36
Fax.: +386 (0)3 428 79 31
e-mail: zavod.celeia@celje.si ali tic@celje.si
http://www.celeia.info/
Spletne povezave:
Mestna občina Celje - Projekt - Obnova Knežjega dvora
Spodnji Celjski grad - Wikipedia
Knežji dvorec Celje - Dvorec - Slovenia - Official Travel Guide
Prireditve:
GPS koordinate:
N 46° 13.730' E 15° 15.645'

nazaj

Pogled na dvorec iz vzhodne smeri in vhod na grajsko dvorišče
"Gotska soba" v pritličju zahodnega trakta z razstavo antičnih najdb v Sloveniji
Še ena "Gotska soba", prav tako v pritličju zahodnega trakta
Južna fasada novejšega južnega trakta in južni stolp
Grajsko dvorišče z obnovljenim delom obrambnega zidu in razstavljenimi antičnimi najdbami
Pogled na novejši, južni trakt s severa, preko obrambnega jarke
Vhod v južni trakt iz smeri Gosposke ulice
Obrambni jarek
Novejši, arkadni povezovalni hodnik, ki teče po notranji (vzhodni) strani vzahodnega trakta
Opečnat strop v hodniku
Stopnišče za prehod v višje etaže, ki zaradi arheoloških raziskav niso dostopne
Vhod v južni stolp iz dvorišča
Zahodna fasada dvorca; palacij iz zahodne smeri, na desni je viden južni stolp
Gotska okna s krogovičevjem, najdena na zahodni strani palacija
Gotska odprtina na zahodni strani palacija
Severovzhodni stolp iz vzhodne smeri; vidno je gotsko okno in v kletni etaži zazidan šilastoločni prehod, skozi katerega je nekoč potekal obrambni jarek napolnjen z vodo
Zazidan gotski portal v južni steni SV stolpa
Gotsko okno v "Kraljevi sobi" v vzhodni steni SV stolpa; v odprtini v loku okna je bil nekoč vstavljen grb grofov Celjskih
Grb grofov celjskih; shranjen je v Pokrajinskem muzeju Celje
Notranjost severovzhodnega stolpa; gotsko okno na vzhodni strani
Prehod v SZ stolp, v kleti severovzhodnega stolpa
Severozahodni stolp iz zunanje, zahodne smeri
Notranjost severozahodnega stolpa; vidna je globina arholoških izkopavanj
Jugozahodni del dvorca iz zunanje, zahodne smeri
Kletni prostori pod južnim traktom, na skrajnem vzhodu; vidna je uporaba kamnov iz antike v srednjeveškem zidu; tukaj je bil nekdanji vhod v dvorec
Antična plastika vgrajena v srednjeveško obzidje; nekdanji vhod v svorec
Jugozahodni del dvorca od znotraj, kletna etaža; vidna romanska zidava (zunanji zid)
Jugozahodni del dvorca od znotraj, kletna etaža; vidna gotska zidava (notranji zid), ki leži na predhodnem rimskem zunanjem obzidju
Prehod iz JZ dela v prostore pod palacijem
Celjski mestni grad - knežja palača na oljni podobi sv. Florjana s konca 18. stoletja v celjski opatijski cerkvi


nazaj