Brežice (grad)
Rann

16. stoletje

Na strmem pomolu ob mrtvem rokavu nekdanjega sotočja Save in Krke na koncu istoimenskega naselja leži grad Brežice. Slovensko ime naselja in gradu je verjetno starejše od nemškega in ima tudi enak pomen: majhen breg (Rain). Tu je bilo v srednjem veku eno izmed središč salzburške posesti v Posavju. V listini z dne 9. februarja leta 1241, izdani v Brežicah, s katero je salzburški nadškof Eberhard podelil več fevdov mlajšemu Ortolfu, Vulpis imenovanemu, nastopata kot priči ministeriala Ringel in Prehtel de Rein, prva znana brežiška gradnika. Leta 1249 se izrecno omenja grad kot castrum Rayne. Leta 1252 je na gradu izpričana kovnica denarja, leta 1268 pa dobi grad polno sodno pravico nad svojimi podložniki. Leta 1277 je postal gradnik na gradu Henrik Svibenski - Planinski, kar je ostal od leta 1284.
V urbarju iz leta 1309 zasledimo podatke o tem koliko kmetij je takrat štel brežiški urad, koliko so znašali dohodki kastelanov, stražarjev, vratarja ipd. (glej Stopar, 1993 za podrobnejše podatke). Leta 1322, ko se v urbarju omenja grad kot castrum Raein, so na njem gospodovali kastelani Eckart iz Lipnice, Herman iz čreteža (Lisce?) in Fritzl iz Slovenjega Gradca. V tem letu si je pričel graditi svoj stolp v mestu domačin Mentel.
Upravniki nadškofovega brežiškega gospostva v 1. polovici 15. stoletja so bili Žiga Dobrnski (1425-1427), Oton Radovljški (pred letom 1443) in Janez Rajhenburški (1444-1449). V 2. polovici 15. stoletja so bili upravniki Višprijski (Weisspriach), Žiga (1450-1458), Hans (1458) in Klavž (1464). Leta 1457 je oddal nadškof gradove v brežiškem gospostvu v fevd Viljemu Reispergerju. Leta 1478 je imel Brežice v zastavi nadškof svak Andrej Kraig, med letoma 1466 in 1482 pa nastopata v Brežicah Jernej Mindorfer z Mehovega, ki je med drugim kupil tudi enega izmed mestnih stolpov. V mestu in v okviru mestnega obzidja je bilo takrat prek deset stolpov; nadškofje so pospeševali njihovo gradnjo, saj so tako okrepili obrambno moč Brežic.
V času turških vojn, zlasti v letih 1471-1493, je utrdba odigrala pomembno vlogo, saj so bila tu ena izmed vrat, skozi katera so turška krdela vdirala v naše kraje. Leta 1479 so salzburški nadškofje, ki so si bili takrat s cesarjem navzkriž, izročili grad svojim zaveznikom Ogrom in v ogrskih rokah je ostala utrdba do smrti Matije Korovina leta 1490. Leto dni pozneje, ko je bil sklenjen bratislavski (požunski) mir, je grad postal deželoknežji. Kot gradnike srečujemo na njem med letoma 1563 in 1568 Ludvika pl. Ungnada, leta 1586 Franca Galla pl. Gallensteina, po njegovi smrti leta 1604 Ludvika pl. Edlinga, leta 1644 Wolfa Krištofa Frankopana, leta 1694 grofa Ignaca Marijo Attemsa. V rokah Attemsov je ostal grad do zadnje vojne, ko je bil nacionaliziran.

Brežiški grad je bil hudo prizadet za časa kmečkega punta leta 1515. Uporniki so ga napadli, zavzeli in požgali, grajsko posadko pa pobili. Mrtvim so posekali glave in jih še nekaj dni pozneje nosili okoli na drogovih. Od tega pustošenja si srednjeveški brežiški grad ni več opomogel. Cesar Ferdinand je zato leta 1529 odobril za zidavo in utrditev mesta 3000 goldinarjev. Z zidavo novega gradu, morda na mestu starega, so pričeli leta 1530 in zaključili leta 1590 (gradili so ga celih 60 let). O prvotnem srednjeveškem gradu ni več sledov, današnja stavba pa nosi tako v zasnovi kot v nadrobnostih pečat zrele renesančne dobe. Na tem mestu naj pripomnim, da sem se odločil, da grad evidentiram v obdobje njegovega nastanka, torej v 16. stoletje in ne v čas prve omembne predhodnega gradu. Pri delih so sodelovali številni domači, hrvaški in italijanski stavbni mojstri, med njimi znana italijanska arhitekta, brata Andrej in Domenico del'Allio. Baročni posegi iz časa grofa Ignaca Attemsa so se večidel omejili na ureditev fasad, slavnostnega stopnišča, kapele in velike viteške dvorane.

Med prvo svetovno vojno so grad uredili v vojaško bolnišnico, po drugi svetovni vojni pa so v njem dobili prostore Vino Brežice in 26 družin. Od leta 1949 ima v gradu razstavljene svoje zbirke Posavski muzej Brežice, ki je začel grad postopoma obnavljati. Dela so potekala najprej v notranjosti nato tudi zunaj gradu, ves čas pa v skladu s spomeniškovarstvenimi načeli in s potrebami muzeja. Danes so vsi prostori razen kleti namenjeni muzeju in kulturnim prireditvam.

* V seznamu gradov je uporabljen letalski posnetek gradu iz strani www.posavski-muzej.si, avtor ni naveden.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Marjan Gregorič - Mitja Guštin: Posavki muzej Brežice (Zbirka vodnikov, št. 108), Založba Obzorja, Ljubljana, 1990, ISBN 86-377-0070-5
Kako živijo slovenski gradovi: Brežice; dokumentarna oddaja, 20.12.2005
Kontaktni podatki:
Posavski muzej Brežice
Cesta prvih borcev 1
8250 Brežice, Slovenija
Telefon: + 386 7 466 05 17
Fax: +386 7 466 05 16
E-mail: vodnik@pmb.si
Spletna stran: www.pmb.si
Spletne povezave:
Grad Brežice (burger.si)
Posavski muzej Brežice
Festival Brežice
Vse o Brežicah in okolici
Zavod za turizem občine Brežice
Prireditve:
Med najbolj znane sodi tradicionalni festival Brežice (www.festivalbrezice.com), za ostale prireditve spremljaj priložene spletne povezave
GPS koordinate:
N 45° 54.102' E 15° 35.553'

nazaj

Vhodna stran gradu; dostop krasita stebra z obeliksoma; v grad drži zidan mostovž nad grajskim jarkom, ki je nadomestil lesenega;
Južni trakt
Grajski stolpi so v pritličju delno 4m debeli in so bili nekoč opremljeni s strelnimi linami, ki so sedaj zazidane
Ostanki obzidja na katere naletimo še okoli gradu na njegovi zahodni strani
Pogled na grad iz zahodne smeri; pogled nam sega skozi rastje, med katerim opazimo osušeno strugo, ki opominja na nekdanje sotočje Save in Krke (glej stare upodobitve)
Zunanja fasada zahodnega trakta
Z lesom obdana lina, ki je nagnjena navznoter severo-zahodnega stolpa
Severo-vzhodni stolp
Vzhodni trakt
Vrata v pritličju vzhodnega trakta, ki vodijo od zunaj v prostore vinske kleti ; žal mi datacija ni znana, sigurno pa tu skozi ni bilo prehoda v času pozidave gradu
Vhodni renesančni portal je žlebljen, sekundarno nekoliko razširjen, z odprtinama za verige dvižnega mostu; poudarja ga okvir z rustično - diamantno oblikovanima pilastroma z ravno, profilirano gredo in letnico 1548 na prekladi
Nad gredo je vkomponiran mlajši relief z grbom Gallov (enorog), ki ga pridržujeta grifona; nad reliefom je zastrešena napisna plošča
Dvoriščni rustičen portal z Gallovim grbom na sklepnem kamnu
Grajsko dvorišče z vodnjakom; nekoč je bilo urejeno v grajski vrt
Preprost enonadstropni trakt z vinsko kletjo v pritličju in viteško dvorano v nadstropju
Južni trakt, pred katerim je postavljena prehodna zidana terasa z zelenico
Severni in vzhodni trakt z vidnima sončnima urama
Sončna ura na vzhodnem traktu naj bi merila čas dopoldne
Sončna ura na severnem traktu pa popoldne
Dvonadstropni arkadiran gosposki trakt; v pritličju so stebri pravokotni s posnetimi robovi, v nastropjih pa okrogli toskanski
Hodnik v pritličju trakta
Akadiran hodnik s križnimi oboki v prvem nadstropju
V tem nadstropju je vzidana nad enem izmed vhodov heraldična plošča, ki sporoča, da je gospod Gall von Gallenstein, lastnik gradov Luknja in Brežice, to že davno prej začeto zidavo na obmejnem ozemlju končal leta 1590 z obsežnimi in zaslužnimi obrambno-utrdbenimi deli
Kamnit baročen portal, preko katerega dostopamo do stopnišča
Portal, ki povezuje dvorišče z vinsko kletjo v vzhodnem traktu (z vklesano letnico 1547? v sklepnem kamnu)
Vodnjak
Renesančno oblikovano okno na dvoriščni strani vzhodnega trakta
Drugače oblikovano okno v istem traktu
Prostor ob severo-zahodnem stolpu
Vhod v grajsko klet v pritličju zahodnega trakta
Freske Ignacija Flurerja iz okoli leta 1720 so tako realistične, da vmesni steber izgleda kot bi bil resničen
Dvoramno stopnišče, ki povezuje nadstropja v gosposkem traktu
Kapela, ki se nahaja tik ob stopnišču
Strop stopnišča
V dve nadstropji segajoča, leta 1954 obnovljena slavnostna oz. viteška dvorana, ki je največja in med najlepšimi na Slovenskem; s svojimi freskami jo je po naročilu Ignaca Attemsa domnevno okrasil mojster Joannecky; prevladovuje tudi mnenje, da je dvorano poslikal F. K. Remb
Dolga je 35m, široka 10m in visoka 8m, ob čelnih stenah sta leseni stopnišči
Keltsko orožje iz najpomembnejših keltskih grobišč v Posavju: Dobove, Brežic in Mraševega (meči, škarje, sponke za lase, rezila...)
Lončena peč na njej je opazen motiv, ki spominja na školjko in se pojavi tudi na stopniščnem portalu
Izkopavanja na Libni: grob z bogato konjsko opremo (železna doba) - severo-zahodni stolp
Grob - približano
Kamen iz kapelice Sv. Jurija na Svetih Gorah na Bizeljskem
V severnem traktu, ki je večidel urejen v etnološki muzej, bomo našli predmete iz kmečkega vsakdana, poljedelstva, vinogradništva in znamenit čebelji panj v podobi vojaka
Vinogradniški del etnološke zbirke - severo-vzhodni stolp
Fragment polžastih stopnic v sobi tik jugovzhodnega stolpa
Kopija nagrobnega kamna hrvaškega fevdalca Frana Tahija
Majica iz verižnine
Zbirka orožja v jugo-vzhodnem stolpu
Replika oklepa iz 16. stoletja
Po ozkem hodniku pridemo mimo zbirke narodnostnih bojev in revolucije iz vzhodnega trakta do zahodnega, kjer se nahaja galerijska zbirka
Detajl baročnih poslikav, ki so jih odkrili pod ometom
V prostorih galerijske zbirke je urejena tudi stalna razstava slikarja in grafika Franja Stiplovška
Brežiški trg, pogled proti severu
Pogled proti jugu na grad
Gospodarski trakt, ki leži tik gradu
C. Reichert, grad Brežice, kolorirana litografija, okoli leta 1860
Mesto Brežice, G. M. Vischer (1681)
Grad Brežice, G. M. Vischer (1681)
Poskus 3D rekonstrukcije; avtor Rok Kranjc


nazaj