Brestanica (grad Rajhenburg)
Reichenburg

12. stoletje

Rajhenburg je bil v starejši literaturi navajan kot najstarejši listinsko izpričani grad na Štajerskem. Listina, v kateri se grad kot Reichenburch omenja že 29. septembra leta 895, ko je kralj Arnulf podelil svojemu fevdniku Valtunu v popolno last tri kraljeve kmetije tik Save pri Rajhenburgu, je bila ponarejena kasneje. Salzburška nadškofija je bivše ozemlje grofice Heme Breško-Seliške dobila šele v 11. stoletju (trditve, Kos, 2005). Tisti, ki temu mnenju nasprotujejo trdijo, da je šlo zgolj za prepis starejše pristne listine, katera pa naj bi bila tudi ohranjena. Raziskave so še v teku.
Za časa ogrskih vpadov v dolino Save je bil grad uničen, zato je dal salzburški nadškof Konrad I. v prvi tretjini 12. stoletja nekaj gradov, med njimi tudi Rajhenburg, na novo pozidati (Richenburch a novo edificavit). Po konsolidaciji po letu 1131 je dal morebitno skromno utrdbo dograditi v kastelni grad ter na njem naselil ministeriale. Leta 1141 tako nastopa tudi prvi znani rajhenburški vitez Otto de Richenbvrc, grad pa se pozneje še večkrat omenja kot utrdba, tako npr. leta 1309 kot castellum Reichenburch in leta 1439 kot vest Reychenburch in land Steyermark. Leta 1480 je Friderik III. zapovedal svojim vojskam naj zasežejo vse nadškofijske posesti na Koroškem in Štajerskem, ker se ni strinjal z izvolitvijo novega nadškofa Bernarda Rohra. Bernard je prosil za pomoč pri varovanju posesti Matija Korvina. Leta 1491 je bil v Bratislavi sklenjen mir in gradovi so ostali cesarski. Po smrti Friderika III. leta 1493, je dobil takratni nadškof Friderik V. od cesarja Maksimiljana gradova Sevnico in Rajhenbrug nazaj, vendar je moral zanju odšteti vsoto 18 600 florintov. Na gradu so tedaj spet zagospodovali rajhenburški vitezi. Tako je leta 1523 dobil Jurij Rajhenburški v zajem sloss Reichenburg s pripadajočimi posestmi to in onstran Save ter pravico krvnega sodstva.
Leta 1570 so rajhenburški vitezi izumrli. Njihovi dediči so postali Welzerji, ki so prevzeli tudi stari rajhenburški grb. Verjetno že pred letom 1600 je prešel grad v roke Galla pl. Gallenstein. Med raznimi oskrbniki naletimo na lastnike: leta 1639 Vid Jakob baron pl. Moscon, Leopold baron pl. Curti, leta 1696 grof Hanibal Heister, v letih 1721-1802 grofje Attems, do leta 1820 Alojz pl. Mandelstein, do leta 1855 rodovina Delena, potlej Sidonija Brzowska, med letoma 1857-1874 grof Eberhard Waldburg, v letih 1874-1881 Kristjan baron pl. Esebeck, nato C. Girand in od leta 1884 dalje trapisti, ki so grad preuredili v samostan. Posedovali so ga do zadnje vojne. Med vojno je bil v njem zbirni center za slovenske izgnance, po vojni pa ženski zapori. Od leta 1968 dalje se grad spreminja v muzejski objekt. Tako danes na gradu domujejo naslednje razstave: razstava o zgodovini gradu in kraja z naslovom Brestanica skozi čas, razstava o menihih trapistih, razstava o slovenskih izgnancih ter razstava o političnih zapornikih ininternirancih.

Francoski menihi - trapisti, red reformiranih cistercijanov, red, ki je zapovedoval zelo stroga pravila meniškega življenja, t.j. popoln molk in načelo, vse kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam. Menihi, ki so grad naselili leta 1881, so usmerili posest pretežno v utilitarno smer, saj so imeli zelo razvito poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, proizvajali so sir, grajsko pristavo pa so uporabili in ji dodali še obrata za proizvodnjo čokolade Imperial in znamenitega likerja. Stavba čokoladne tovarne je še ohranjena, dostopna pa je mimo pokopališča, do katerega je nekoč držal kostanjev drevored, ki ni več ohranjen. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen. S svojim delovanjem so trapisti sledove grajske starodavne preteklosti zabrisali do te mere, da jih odkrivamo šele ob sistematičnih stavbnozgodovinskih raziskavah.

Stolpič, ki se pojavlja na pred in medvojnih fotografijah, je bil zvonik, ki so ga na streho severnega trakta vzidali trapisti, ko so naselili grad. Ko je med drugo svetovno vojno okupator meniški red prisilno izselil iz gradu, je kmalu zatem odstranil tudi ta stolpič.
Pozoren opazovalec bo opazil, da je stolpič na fotografiji precej podoben stolpiču na Turnu pod gradom na Vischerjevi upodobitvi.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Simič, Mitja (in mag. Kolšek, Alenka): "Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja", Dolenjska založba, Novo mesto, 2000, ISBN 961-6297-40-6
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
ENOTA BRESTANICA
Cesta izgnancev 3
8280 Brestanica
Slovenija

Info:
Telefon: +386 (07) 497 15 68
Mobitel: +386 (31) 405 213

Internet:
Domača stran: http://www.muzej-nz.si
Email: uprava@muzej-nz.si
Spletne povezave:
Brestanica - grad Rajhenburg (burger.si)
http://www.brestanica.com
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE - ENOTA BRESTANICA
Prireditve:
Sklop prireditev z naslovom Poletje na gradu Rajhenburg: koncerti klasične in druge glasbe

Grad je odprt v:
ponedeljek : dežurstvo za napovedane skupine
torek - petek : 9.00 - 15.00
sobote in nedelje : 11.00 - 15.00
Za napovedane skupine je ogled mogoč tudi zunaj navedenega časa.
Obisk je mogoče napovedati po telefonu: 07 497 15 68 (Irena Fürst)
Vstopnina za ogled zelo obsežnega muzeja: 300 SIT - dijaki, študenti, vojaki | 500 SIT - ostali
GPS koordinate:
N 45° 59.361' E 15° 27.951'

nazaj

Pogled na grad iz vzhodne smeri (cesta izgnancev)
Kot je razvidno, je streha zadnjo obnovo doživela leta 1989
Dovozna pot na zunanje dvorišče gradu
Pogled na zunanje dvorišče in del gradu, kjer je nekoč stal romanski stolp, ki pa se ni ohranil v svoji prvotni višini; stena je na tem mestu debela 2.5 metra
Južna stena
Vzhodna romanska stena (debela okoli 1 meter) z vrsto devetih romanskih okenc, ki osvetljujejo veliko dvorano in dvema svetlobnima linama pod njimi
Severna stena na katero so v obdobju gotike prislonili severni trakt
Ta prizidek na sliki je iz novejše dobe
Severo-zahodni gotski stolp
Zazidana ključasta strelnica v steni stolpa
Trakt, prizidan gradu na zahodni strani; v njemu se je včasih nahajalo gostišče; sedaj pa v manjšem delu pisarne muzeja
Grajska pristava
Polkrožno oblikovani, rusticirani renesačni portal z grbom Gallensteinov na sklepnem kamnu
Figura na spodnji strani sklepnega kamna
Dvoriščni portal
Dvoriščna fasada južnega trakta
Dvorišče je obdano z dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, ki so v pritličju arkadirani, v nadstropjih pa zaprti s polnimi stenami
Freskirane balustrade iz renesančne dobe, restavrirane v letih 1976-1977, skušajo na obiskovalca napraviti vtis bogate, členjene arhitekture
Zahodni trakt je na dvoriščni strani izjemoma v celoti arkadiran
Arkadirano prvo nadstropje zahodnega trakta
Renesančna okna
Pritličja so večidel obokana v različnih stilih; na sliki so vidni mrežasto grebenasti oboki v južnem pritličju
Za to kovinsko ograjo so se v času vojne nahajali zapori (temnice)
Zakrit vrh poznogotskega šilastoločnega portala, ki vodi v klet severo-zahodnega stolpa
Strop dvonadstropne, križnorebrasto obokane gotske kapele, ki se nahaja v severo-vzhodnem romanskem stolpu
Romansko oblikovani portal v kapeli
Ostanki stebrov romanskega dela kapele, ki so jo razdelili na dva enaka pola
Friz iz kockasto oblikovane šahovnice na vogalu romanske apside v kapeli gradu Rajhenburg
Hodnik v 2. nadstropju južnega trakta
Stopnišče, ki povezuje nadstropja
V nadstropju severnega trakta ob kapeli je soba urejena za kulturna in družabna srečanja; na njenih stenah zasledimo podatke o zgodovini gradu
Naslednja soba zahodneje je spet posvečena slovenskih izgnancev
Najbolj zahodna soba v nadstropju severnega trakta, kjer so ohranjene freske Marijagraškega mojstra iz začetka 16. stoletja
Lina v kotu
Plemiški ženi kot alegoriji dvojice kardinalnih krščanskih kreposti: FORTIVDO - Pogum in TEMPORANCIA - Zmernost (detajl iz freske)
Detajl freske
Prostor zraven, kjer je viden lepo ohranjen lesen strop (najverjetneje baročni)
Del gradu, ki je posvečen delu in življenju trapistov; menih med molitvijo
Mašni plašč v vetrini; v sosednji sobi bomo izvedeli več o samem življenju menihov in o njihovi dejavnosti
Ena izmed mnogih sob, kjer je predstavljeno slikovno in ostalo gradivo iz časa vojne
Zahodno od gradu na dvignjeni ravnici stoji sredi radialno oblikovanega okrasnega vrta vrtni paviljon; predstavo na nekdanjem parku z vrtovi nam prikaže Franciscejski kataster iz leta 1825
Levo so vidni ostanki pokopališča, spredaj pa nekdanja tovarna čokolade, ki je že precej opustošena
Medvojni posnetki gradu; se opravičujem zaradi slabše kvalitete posnetkov
C. Reichert, grad Rajhenburg, kolorirana litografija, okoli leta 1860
Brestanica z gradoma Rajhenburg in Turn na litografiji iz Stare Kaiserjeve suite
Grad Rajhenburg, G. M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae, bakrorez, okoli leta 1681


nazaj