Dvor Brdo se prvič omenja leta 1436 kot Hof zu Ekch in Krain. V času kmečkega upora leta 1515,
ko so kmetje dvor hudo poškodovali, so bili lastniki plemiči Heriči.
Heraldična napisna plošča nad grajskim portalom priča o tem, kako sta Janez pl. Lamberg iz Črnela in Mengša začel graditi stavbo, ki jo je leta 1552 z božjo pomočjo dokončal njegov sin Andrej iz Črnela in Jabelj. Lamberški so ostali lastniki še vsaj do leta 1624. Od leta 1622 do 1624 je bil zakupnik Anton Pečovič in nato Janez Jožef Taller, ki grad po letu 1624 a pred letom 1635 tudi kupil. Po njegovi smrti je dvorec kupil Janez Ludvik grof Hohenwart. Ta ga je leta 1670 prodal Ferdinandu Ernestu, ki je bil leta 1672 povišan v barona. V sredini 18. stoletja je posest prešla nazaj v roke kamniške veje rodbine Lamberg. Leta 1803 postane lastnik Janez Burger, leta 1883 pa slovenski notar in pisatelj Janko
Kersnik, ki je bil menda na dvorcu tudi rojen. Na steno jugozahodnega stolpa so leta 1937
vzidali njemu posvečeno spominsko ploščo, ki so jo leta 1952 ob stoletnici njegovega rojstva,
obnovili.
Brdo se ponaša z imenitno parkovno urejeno okolico. Do dvorca je na zahodni strani
držal še danes ohranjeni kostanjev drevored, na severni strani pa gabrov špalir. Simetrično povezani z grajskim vhodom se nahajajo ribnik, kamnita miza, fontana, parkovni nasad z domačo drevino itd.
Zunanji zidovi so bili prenovljeni po konservatorskem programu v letih 1996-2002. Objekt žal kljub temu neustavljivo
propada.
Hoja po notranjosti dvorca je
nevarna, ponekod tudi nemogoča, ker se stene še vedno rušijo, čeprav jih ponekod skupaj
držijo kovinski drogovi. Naj omenim še to, da Ivan Stopar navaja da gre tu za dvorec, Ivan Jakič
pa pristaja na označbo stavbe kot grad.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in
Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Jakič, Ivan: "Vsi slovenski gradovi", DZS, 1999, ISBN 86-341-2325-1
|
Prireditve: |
Dvorec ni primerno prizorišče za prireditve.
|
nazaj
|
|
Pogled na grad
|
|
Zahodna stena z grajskim portalom, ki ga zapirajo hrastova vrata
|
|
Zahodna stena gradu, levo in desno od portala je včasih stala kamnita klop
|
|
Severna stena
|
|
Severnozahodni stolp
|
|
Pogled v notranjost objekta skozi eno izmed odprtih prehodov
|
|
Močno zaraščeno grajsko dvorišče s kupi ruševin
|
|
Povsem zaraščena notranjost otežuje oz. onemogoča prosto gibanje
|
|
Vidna je sanacija vzhodne in severe stene
|
|
Skoraj neverjeten je pogled na vegetacijo, ki je zaživela celo na vrhu stene
|
|
Ob južni steni, pogled proti zahodu
|
|
Sanirana severna stena
|
|
Nekoč je tu stalo imenitno troetažno arkadno dvorišče, ki je bilo pozidano po vzoru Brda pri Kranju in Krupmerka pri Domžalah
|
|
Zazidan prehod v pritličju ob severni steni (podatkov o tem ne najdem)
|
|
|
|
|
|
Vzhodna stena
|
|
Zasuti podzemeljski kletni prostori nad katerimi so bile po pričevanju nekdaj ječe
|
|
Renesančni grajski portal, zaznamujejo ga motiv kroga z brunčico v vogalih in granatnima jabolkoma na podstavkih ob strani nad delno razbito preklado
|
|
Grbovna plošča grofov Lambergov nad portalom
|
|
Levo so vidni ostanki arkadnega hodnika
|
|
|
|
J. V. Valvasor, Topographia 1679
|
|