Bizeljsko (grad)
Wisell

13. stoletje

Bizeljsko se prvič omenja leta 1251 kot gospoščina krške škofije (apod Visel). Grad so verjetno pozidali na mestu manjšega dvora po katerem se leta 1278 omenja vitez Eberhard (von Vizel). Omemba gradnika (Eberhardus de Visel) nakazuje na to, da je vsaj že omenjenega leta na mestu dvora stal grad. Na neposredno omembo gradu kot castrum Vysell naletimo šele leta 1404 v krškem urbarju in leta 1441 kot geslos Visel, ko naj bi grad prešel v celjsko last. Na njem so sprva gospodarili krški gradniki, leta 1532 pa ga je krški škof oddal v zajem Hansu Tattenbachu, čigar dediči so si ga leta 1608 pridobili v dedno last. Potlej srečujemo še nekaj drugih lastnikov (grofica Walburga roj. Tottenbash - 1749, M. J. grof Wildenstein - 1764, grofica M. Dietrichstein - 1803) in leta 1858 kneza Windischgrätza, ki je Bizeljsko gospoščino združil s kunšperško. Med obema vojnama je bil lastnik grafu grof Hugon Ceschi a S. Crose, ki ga je bil dobil po svoji soprogi kneginji Windischgrätz, med zadnjo vojno pa sta bila njegova lastnika baronica Kristina in njen soprog Nikolaj pl. Massburg. Po drugi svetovni vojni je grad Bizeljsko, tako kot drugi naši gradovi, postal del splošnega družbenega premoženja. Njegov nekdanji inventar, ki ostaja skrivnost, naj bi bil odpeljan na Moravsko.
Zaradi lege gradu na meji s Hrvaško, je bil ta že zgodaj dobro zavarovan in obrožen, kar je pripomoglo tudi k ubranitvi obleganja s strani Turkov leta 1475. Drugače je bilo v času kmečkih puntov. Leta 1515 so uporni kmetje grad povsem oropali in opustošili, nakar jim je plemiška vojska vrnila z obešanjem in požigom domov. Leta 1573 je sledil slovensko-hrvaški kmečki upor, ki ga je grajski skrbnik Mihael Wallichach enostavno zatrl tako, da je uporabnim kmetom ponudil hrano in denar. Leta 1646 je razsajala kuga, ki je samo v šentlovrenški fari pomorila 734 ljudi, na bližnjem gradu Kozje pa vse domače.
Danes v gradu prebiva družina Klakočar. Grad je odprt na obiskovalce, tudi večje skupine, vinska klet pa lahko gosti večje število gostov.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Najlepši Slovenski Gradovi", Cankarjeva založba d.o.o., Ljubljana 2008, ISBN 978-961-231-648-8
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Kontaktni podatki:
Grad Bizeljsko
Bizeljska vas 20
8259 Bizeljsko
Telefon: 07 495 12 55, 041 927 628
gradbizeljsko@siol.net
Spletne povezave:
Grad Bizeljsko (bizeljsko.si)
Grad Bizeljsko (kraji.eu)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 2.6925' E 15° 41.6241'

nazaj

Grad Bizeljsko leži na manjši prepadni skalnati klopi (pogled z jugo-zahodne smeri
Pot do njega se vije okrog hriba, začne se na severni strani
Po nekaj metrih gre skozi vhodni stolpič
Pogled na vhodni stolpič z južne smeri
Pogled na zahodno fasado gradu
Južni stolp s kardonskim kamnom; ohranjene so strelnice v spodnjih nadstropjih
Balkon na južni fasadi
Vhod v grad, ob njem levo vhod v prizidek - kapelo sv. Hieronima iz leta 1623 s tristranim sklepom
Arkadni hodnik v nadstropju
Renesančno arkadno dvorišče s kamnito cisterno
Ena izmed reliefnih plošč, vgrajenih v nadstropju
Strop v sobi, ki povezuje prizidek - kapelo
V tej sobi je na južni steni naslikan grb ?
Poslikave v bidermajerski sobi
Zanimiva štukatura v kapeli
Oltar v kapeli
Štukature na južni steni kapele
Notranjost vinske kleti Klakočar v južnem delu gradu
Še ena vinska klet se nahaja v pritličju severo-vzhodnega dela gradu, tik vhoda
Grad Bizeljsko, pogled z jugo-vzhodne smeri (avtor: Master85, panoramio)
Gospodarska poslopja pod gradom
Grad Bizeljsko v Stari Kaiserjevi suiti, litografija z iglo, okoli leta 1830
Hinko Katrin, Grad bizeljsko, 1911, arhiv ZVNKD Celje
C. Reichert, Grad Bizeljsko, kolorirana litografija, okoli leta 1864
G. M. Vischer, Grad Bizeljsko, bakrorez, okoli leta 1681


nazaj